Page 40 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 40
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
»naučijo biti odgovorni državljani ne le v šolah, ampak tudi v družini, svoji
soseski, cerkvi ter številnih ostalih skupinah in forumih civilne družbe. Šole
niso edini ali morda celo glavni forum za učenje državljanstva, vendar so po
mojem mnenju nujno potrebne. Ostale institucije lahko državljansko vzgo-
jo v šolah dopolnjujejo, je pa ne morejo nadomestiti« (Kymlicka, 2001: 293).
Tukaj je potrebno razlikovati med dvema ločenima vidikoma, in si-
cer: [i] katera institucija ima prednost pri kultiviranju posameznih drža-
vljanskih vrlin, ki jih povezujemo z idealom dobrega državljana kot pol-
no sodelujočega člana politične skupnosti; [ii] katera je motivacijska ute-
meljitev za razvoj državljanskih vrlin v šolah in ostalih inštitucijah. Po
eni razlagi naj nobena od temeljnih družbenih institucij, npr. šola, dru-
žina, trg in civilna družba, ne bi imela monopola oz. primata pri kulti-
viranju državljanskih vrlin. Osnovna naloga posameznih družbenih in-
stitucij naj bi torej bila, da razvijajo tiste vrline, ki jih načeloma povezu-
jemo z njimi. Naloga prostega trga bi tako bila kultiviranje samoinicia-
tivnosti posameznikov in razvijanje odgovornosti, naloga družine kul-
tiviranje skrbi in ljubezni, naloga civilne družbe medsebojne solidarno-
sti ter naloga šole skrbi za skupno dobro ter razvoj medsebojnega spošto-
vanja. Druga možna razlaga ponuja drugačno sliko o vlogi in pomenu
vzgoje državljanov kot polno sodelujočih članov politične skupnosti ter
s tem povezanega kultiviranja državljanskih vrlin. Zaradi omejitev posa-
meznih družbenih institucij imajo nekatere izmed njih primarno kom-
penzacijsko nalogo pri kultiviranju državljanskih vrlin. Če ponazorimo:
prav zaradi sebi lastnih omejitev svobodnega trga pri skrbi za skupno do-
bro in kultiviranju odgovornosti, kakor trdijo nekateri kritiki, ima jav-
no šolanje pomembno nalogo pri kompenziranju teh razlik. Tretja mo-
žna razlaga, ki je povezana s to razpravo, se nanaša na vlogo in pomen te-
meljnih načel in skupnih vrednot sodobne pluralne družbe tako v sferi
javnega kakor tudi v sferi zasebnega in sferi civilne družbe. Ali naj nače-
lo nediskriminiranja, ki predstavlja eno od temeljnih zavez sodobne po-
litične ureditve in njenega institucionalnega okvira, določa oz. ureja tudi
distribucijo dobrin in vlog v sferi civilne družbe, kjer tako svoboda zdru-
ževanja kakor tudi svoboda izražanja posameznikom omogočata izpol-
njevanje in uresničevanje njihovih temeljnih interesov kot članov poli-
tične skupnosti? Prav razprava o naravi in obsegu skupnih načel in te-
meljnih vrednot v različnih sferah sodobne pluralne družbe ter mejah le-
teh sodi med tista vprašanja, ki deli zagovornike enega oz. drugega mo-
dela državljanske vzgoje.
Kljub konvergenci med t. i. zagovorniki »minimalističnega« in
»maksimalističnega« pojmovanja državljanske vzgoje o tem, da ostaja
»naučijo biti odgovorni državljani ne le v šolah, ampak tudi v družini, svoji
soseski, cerkvi ter številnih ostalih skupinah in forumih civilne družbe. Šole
niso edini ali morda celo glavni forum za učenje državljanstva, vendar so po
mojem mnenju nujno potrebne. Ostale institucije lahko državljansko vzgo-
jo v šolah dopolnjujejo, je pa ne morejo nadomestiti« (Kymlicka, 2001: 293).
Tukaj je potrebno razlikovati med dvema ločenima vidikoma, in si-
cer: [i] katera institucija ima prednost pri kultiviranju posameznih drža-
vljanskih vrlin, ki jih povezujemo z idealom dobrega državljana kot pol-
no sodelujočega člana politične skupnosti; [ii] katera je motivacijska ute-
meljitev za razvoj državljanskih vrlin v šolah in ostalih inštitucijah. Po
eni razlagi naj nobena od temeljnih družbenih institucij, npr. šola, dru-
žina, trg in civilna družba, ne bi imela monopola oz. primata pri kulti-
viranju državljanskih vrlin. Osnovna naloga posameznih družbenih in-
stitucij naj bi torej bila, da razvijajo tiste vrline, ki jih načeloma povezu-
jemo z njimi. Naloga prostega trga bi tako bila kultiviranje samoinicia-
tivnosti posameznikov in razvijanje odgovornosti, naloga družine kul-
tiviranje skrbi in ljubezni, naloga civilne družbe medsebojne solidarno-
sti ter naloga šole skrbi za skupno dobro ter razvoj medsebojnega spošto-
vanja. Druga možna razlaga ponuja drugačno sliko o vlogi in pomenu
vzgoje državljanov kot polno sodelujočih članov politične skupnosti ter
s tem povezanega kultiviranja državljanskih vrlin. Zaradi omejitev posa-
meznih družbenih institucij imajo nekatere izmed njih primarno kom-
penzacijsko nalogo pri kultiviranju državljanskih vrlin. Če ponazorimo:
prav zaradi sebi lastnih omejitev svobodnega trga pri skrbi za skupno do-
bro in kultiviranju odgovornosti, kakor trdijo nekateri kritiki, ima jav-
no šolanje pomembno nalogo pri kompenziranju teh razlik. Tretja mo-
žna razlaga, ki je povezana s to razpravo, se nanaša na vlogo in pomen te-
meljnih načel in skupnih vrednot sodobne pluralne družbe tako v sferi
javnega kakor tudi v sferi zasebnega in sferi civilne družbe. Ali naj nače-
lo nediskriminiranja, ki predstavlja eno od temeljnih zavez sodobne po-
litične ureditve in njenega institucionalnega okvira, določa oz. ureja tudi
distribucijo dobrin in vlog v sferi civilne družbe, kjer tako svoboda zdru-
ževanja kakor tudi svoboda izražanja posameznikom omogočata izpol-
njevanje in uresničevanje njihovih temeljnih interesov kot članov poli-
tične skupnosti? Prav razprava o naravi in obsegu skupnih načel in te-
meljnih vrednot v različnih sferah sodobne pluralne družbe ter mejah le-
teh sodi med tista vprašanja, ki deli zagovornike enega oz. drugega mo-
dela državljanske vzgoje.
Kljub konvergenci med t. i. zagovorniki »minimalističnega« in
»maksimalističnega« pojmovanja državljanske vzgoje o tem, da ostaja
