Page 38 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 38
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
nic Evropske unije,3 medvladnih organizacij (Svet Evrope, UNESCO,
OVSE), nevladnih organizacij ter ostalih mednarodnih organizacij. V
preteklem desetletju je večina medvladnih, mednarodnih ter drugih re-
gionalnih organizacij in institucij ter vlad posameznih držav oblikova-
la vrsto strategij, smernic in priporočil za vključevanje elementov drža-
vljanske vzgoje na različne ravni sistema javnega šolanja. Prav tako so
tudi različni projekti in iniciative s širšega področja državljanske vzgo-
je teh organizacij pomembno vplivali tako na ozaveščanje izvrševalcev,
oblikovalcev politik, kakor tudi širše strokovne javnosti, na vlogo in po-
men vzgoje državljanov kot polno sodelujočih članov politične skupno-
sti. Desetletje Združenih narodov za učenje človekovih pravic, projekt
Sveta Evrope »Izobraževanje za demokratično državljanstvo« in vse-
evropska iniciativa »Evropsko leto državljanske kulture«4 ter različne
dejavnosti in projekti v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v
Evropi (OVSE) potrjujejo, da je vzgoja državljanov kot polno sodelujo-
čih članov politične skupnosti temeljni element za zagotavljanje stabil-
nosti sodobnih pluralnih družb.
Ti procesi in iniciative ter razvoj tega vsebinskega področja, kakor
izpostavlja François Audigier, kažejo na dve vrsti sprememb, ki sta za-
znamovali sodobne razprave o državljanski vzgoji, in sicer: [i] spremem-
bo pojmovanja; [ii] spremembo pristopa. Prva sprememba predstavlja
precejšnjo razširitev področja državljanske vzgoje tako glede na vsebi-
no kakor tudi glede na vključenost različnih oblik vzgoje in izobraževa-
nja, saj to vsebinsko področje v večini primerov presega okolje formal-
nih oblik vzgoje in izobraževanja ter šolanja nasploh. Tako strokovnja-
ki kot tudi oblikovalci politik javnega šolanja so si enotni, da sta vzgo-
ja in izobraževanje s širšega področja državljanske vzgoje izjemnega po-
mena za oblikovanje in razvoj demokratične politične kulture ter zago-
tavljanje stabilnosti, pravičnosti in enotnosti politične skupnosti. Kakor
je izpostavil Will Kymlicka, »[c]ilj vzgoje državljanov vpliva na to, kate-
re predmete poučujemo, kako se jih poučuje in v kakšnih vrstah učilnic.
V tem smislu vzgoja za državljanstvo ni osamljena podmnožica kuriku-
luma, temveč je eden od temeljnih ciljev oz. načel, ki oblikujejo celoten
kurikulum« (Kymlicka, 2001: 293). Druga sprememba predstavlja pre-
hod od pristopa, pri katerem je bil glavni namen prenos vednosti oz. po-
učevanja znanje ter socializacija posameznika (t. i. politična pismenost),
k pristopu, ki poudarja vlogo in pomen državljanskih vrlin (Berkowi-
3 Evropska komisija, Evropski parlament in države članice Evropske unije so leto 2008
razglasile za Evropsko leto medkulturnega dialoga.
4 Leto 2005.
nic Evropske unije,3 medvladnih organizacij (Svet Evrope, UNESCO,
OVSE), nevladnih organizacij ter ostalih mednarodnih organizacij. V
preteklem desetletju je večina medvladnih, mednarodnih ter drugih re-
gionalnih organizacij in institucij ter vlad posameznih držav oblikova-
la vrsto strategij, smernic in priporočil za vključevanje elementov drža-
vljanske vzgoje na različne ravni sistema javnega šolanja. Prav tako so
tudi različni projekti in iniciative s širšega področja državljanske vzgo-
je teh organizacij pomembno vplivali tako na ozaveščanje izvrševalcev,
oblikovalcev politik, kakor tudi širše strokovne javnosti, na vlogo in po-
men vzgoje državljanov kot polno sodelujočih članov politične skupno-
sti. Desetletje Združenih narodov za učenje človekovih pravic, projekt
Sveta Evrope »Izobraževanje za demokratično državljanstvo« in vse-
evropska iniciativa »Evropsko leto državljanske kulture«4 ter različne
dejavnosti in projekti v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v
Evropi (OVSE) potrjujejo, da je vzgoja državljanov kot polno sodelujo-
čih članov politične skupnosti temeljni element za zagotavljanje stabil-
nosti sodobnih pluralnih družb.
Ti procesi in iniciative ter razvoj tega vsebinskega področja, kakor
izpostavlja François Audigier, kažejo na dve vrsti sprememb, ki sta za-
znamovali sodobne razprave o državljanski vzgoji, in sicer: [i] spremem-
bo pojmovanja; [ii] spremembo pristopa. Prva sprememba predstavlja
precejšnjo razširitev področja državljanske vzgoje tako glede na vsebi-
no kakor tudi glede na vključenost različnih oblik vzgoje in izobraževa-
nja, saj to vsebinsko področje v večini primerov presega okolje formal-
nih oblik vzgoje in izobraževanja ter šolanja nasploh. Tako strokovnja-
ki kot tudi oblikovalci politik javnega šolanja so si enotni, da sta vzgo-
ja in izobraževanje s širšega področja državljanske vzgoje izjemnega po-
mena za oblikovanje in razvoj demokratične politične kulture ter zago-
tavljanje stabilnosti, pravičnosti in enotnosti politične skupnosti. Kakor
je izpostavil Will Kymlicka, »[c]ilj vzgoje državljanov vpliva na to, kate-
re predmete poučujemo, kako se jih poučuje in v kakšnih vrstah učilnic.
V tem smislu vzgoja za državljanstvo ni osamljena podmnožica kuriku-
luma, temveč je eden od temeljnih ciljev oz. načel, ki oblikujejo celoten
kurikulum« (Kymlicka, 2001: 293). Druga sprememba predstavlja pre-
hod od pristopa, pri katerem je bil glavni namen prenos vednosti oz. po-
učevanja znanje ter socializacija posameznika (t. i. politična pismenost),
k pristopu, ki poudarja vlogo in pomen državljanskih vrlin (Berkowi-
3 Evropska komisija, Evropski parlament in države članice Evropske unije so leto 2008
razglasile za Evropsko leto medkulturnega dialoga.
4 Leto 2005.
