Page 32 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 32
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
radi meje, ki je očitno imel samemu problemu nesorazmerne razsežnosti
ravno zato, ker je del državljanov obeh držav podlegel nacionalističnemu
govoru posameznih strank.
Obstajajo tudi druge dimenzije problema, ne glede na, to ali se s kri-
tiko, ki opozarja na te razsežnosti, popolnoma strinjamo ali ne. Napre-
dek t. i. neoliberalnih konceptov, ki jih je paradoksno svetovna kriza še
dodatno okrepila, na globalni ravni povzročajo številne kritične odzive.
»Kot se demokratične vrednote umikajo tržnim, se intelektualne ambicije
pogosto reducirajo na instrument podjetniškega sebstva, in družbene vizi-
je zametujejo kot brezupno zastarele. Javni prostor je izključno predstavljen
kot priložnost za naložbe in javno dobro vse bolj postaja metafora za javni
nered« (Giroux, 2005: 141).
Kot je pisec zatrdil v nadaljevanju, nas tak razvoj pripelje do položa-
ja, v katerem ima »neoliberalnost« moč »tako depolitiziranja kot one-
sposabljanja« (ibid.: 142). Nadalje poziva k »novemu političnemu in pe-
dagoškemu jeziku za obravnavo spreminjajočih se okoliščin«. Po njego-
vem mnenju bi morali zavrniti »propad razlikovanja med tržnimi svo-
boščinami in državljanskimi svoboščinami, med tržnim gospodarstvom
in tržno družbo« (ibid.: 142). Te navedbe lepo ilustrirajo dejstvo, da
enostavna pot k državljanski vzgoji s kakršnimi koli ambicijami, da bi
učence usposobila za aktivno delovanje v družbi, kakršnega vsebuje za-
misel »participativne demokracije«, ne obstaja.
radi meje, ki je očitno imel samemu problemu nesorazmerne razsežnosti
ravno zato, ker je del državljanov obeh držav podlegel nacionalističnemu
govoru posameznih strank.
Obstajajo tudi druge dimenzije problema, ne glede na, to ali se s kri-
tiko, ki opozarja na te razsežnosti, popolnoma strinjamo ali ne. Napre-
dek t. i. neoliberalnih konceptov, ki jih je paradoksno svetovna kriza še
dodatno okrepila, na globalni ravni povzročajo številne kritične odzive.
»Kot se demokratične vrednote umikajo tržnim, se intelektualne ambicije
pogosto reducirajo na instrument podjetniškega sebstva, in družbene vizi-
je zametujejo kot brezupno zastarele. Javni prostor je izključno predstavljen
kot priložnost za naložbe in javno dobro vse bolj postaja metafora za javni
nered« (Giroux, 2005: 141).
Kot je pisec zatrdil v nadaljevanju, nas tak razvoj pripelje do položa-
ja, v katerem ima »neoliberalnost« moč »tako depolitiziranja kot one-
sposabljanja« (ibid.: 142). Nadalje poziva k »novemu političnemu in pe-
dagoškemu jeziku za obravnavo spreminjajočih se okoliščin«. Po njego-
vem mnenju bi morali zavrniti »propad razlikovanja med tržnimi svo-
boščinami in državljanskimi svoboščinami, med tržnim gospodarstvom
in tržno družbo« (ibid.: 142). Te navedbe lepo ilustrirajo dejstvo, da
enostavna pot k državljanski vzgoji s kakršnimi koli ambicijami, da bi
učence usposobila za aktivno delovanje v družbi, kakršnega vsebuje za-
misel »participativne demokracije«, ne obstaja.
