Page 41 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 41
teoretske razprave ii: državljanska vzgoja v sodobni
pluralni družbi
državljanska vzgoja eden od ključnih instrumentov zagotavljanja stabil-
nosti sodobnih pluralnih družb, se razlike med tema dvema pristopoma
ne nanašajo izključno na naravo, obseg in utemeljitev državljanske vzgo-
je oz. samega procesa vzgoje državljanov ter s tem povezanim kultivira-
njem državljanskih vrlin, temveč na samo utemeljitev državljanstva kot
političnega pojmovanja posameznika. Sodobne razprave o državljanski
vzgoji se tako soočajo z vsaj tremi ločenimi problemi, na katere različne
teorije nimajo enoznačnega odgovora oz. možnih rešitev, in sicer: [i] ka-
teri so temeljni cilji državljanske vzgoje oz. procesa vzgoje državljanov
kot polno sodelujočih članov politične skupnosti; [ii] katere so temeljne
državljanske vrline, ki jih povezujemo z idealom »dobrega« državljana
kot polno sodelujočega člana politične skupnosti; [iii] kakšno je razmer-
je med posameznimi cilji državljanske vzgoje. Osnovni problem torej
je, kako zagotoviti koherenten program državljanske vzgoje, saj je prav
medsebojna konsistentnost posameznih ciljev državljanske vzgoje v veli-
ki meri odvisna od različnih pojmovanj posameznih ciljev državljanske
vzgoje ter vrlin, ki naj bi jih kultivirali v procesu vzgoje in izobraževanja.
Če se državljanska vzgoja v sodobni pluralni družbi na politični rav-
ni sooča z zahtevo, kakor je izpostavil Rob Reich, kako »uspešno krma-
riti med varovanjem različnosti ter promoviranjem enotnosti« (Reich,
2002: 116), je teoretična narava te problematike veliko bolj zahtevna in
kompleksna, saj se nanaša na artikulacijo dveh idealov sodobne plural-
ne družbe, se pravi na vprašanje, kako povezati demokratični ideal drža-
vljanske enakosti z liberalnim idealom enakosti spoštovanja. Artikulaci-
ja razmerja med zahtevo po zagotavljanju enakosti na eni strani in zahte-
vo po sprejemanju in spoštovanju različnosti na drugi ter s tem povezana
vzgoja kot polno sodelujočih članov politične skupnosti je torej temeljni
problem državljanske vzgoje v sodobni pluralni družbi.
Prav zaradi svoje aktualnosti ter neposrednosti posameznih vpra-
šanj, ki jih odpira uskladitev zahtev po zagotavljanju enakosti ter spre-
jemanju, vključevanju in spoštovanju različnosti, ostaja vzgoja državlja-
nov temeljni teoretični problem, s katerim se soočajo vse sodobne plural-
ne družbe. Pred nami je torej naloga, kako zagotoviti koherenten odgo-
vor na različne probleme, dileme in izzive, ki jih pred nas postavlja uskla-
ditev ideala državljanske enakosti ter ideala enakosti spoštovanja ter s
tem povezanih zahtev po zagotavljanju enakosti ter spoštovanju različ-
nosti v procesu javnega šolanja. Posamezne elemente učnega načrta za
državljansko vzgojo je tako potrebno pregledati primarno skozi to per-
spektivo, saj sta pripoznanje in spoštovanje drug drugega kot svobodne-
ga in enakopravnega člana politične skupnosti osnovna cilja državljanske
pluralni družbi
državljanska vzgoja eden od ključnih instrumentov zagotavljanja stabil-
nosti sodobnih pluralnih družb, se razlike med tema dvema pristopoma
ne nanašajo izključno na naravo, obseg in utemeljitev državljanske vzgo-
je oz. samega procesa vzgoje državljanov ter s tem povezanim kultivira-
njem državljanskih vrlin, temveč na samo utemeljitev državljanstva kot
političnega pojmovanja posameznika. Sodobne razprave o državljanski
vzgoji se tako soočajo z vsaj tremi ločenimi problemi, na katere različne
teorije nimajo enoznačnega odgovora oz. možnih rešitev, in sicer: [i] ka-
teri so temeljni cilji državljanske vzgoje oz. procesa vzgoje državljanov
kot polno sodelujočih članov politične skupnosti; [ii] katere so temeljne
državljanske vrline, ki jih povezujemo z idealom »dobrega« državljana
kot polno sodelujočega člana politične skupnosti; [iii] kakšno je razmer-
je med posameznimi cilji državljanske vzgoje. Osnovni problem torej
je, kako zagotoviti koherenten program državljanske vzgoje, saj je prav
medsebojna konsistentnost posameznih ciljev državljanske vzgoje v veli-
ki meri odvisna od različnih pojmovanj posameznih ciljev državljanske
vzgoje ter vrlin, ki naj bi jih kultivirali v procesu vzgoje in izobraževanja.
Če se državljanska vzgoja v sodobni pluralni družbi na politični rav-
ni sooča z zahtevo, kakor je izpostavil Rob Reich, kako »uspešno krma-
riti med varovanjem različnosti ter promoviranjem enotnosti« (Reich,
2002: 116), je teoretična narava te problematike veliko bolj zahtevna in
kompleksna, saj se nanaša na artikulacijo dveh idealov sodobne plural-
ne družbe, se pravi na vprašanje, kako povezati demokratični ideal drža-
vljanske enakosti z liberalnim idealom enakosti spoštovanja. Artikulaci-
ja razmerja med zahtevo po zagotavljanju enakosti na eni strani in zahte-
vo po sprejemanju in spoštovanju različnosti na drugi ter s tem povezana
vzgoja kot polno sodelujočih članov politične skupnosti je torej temeljni
problem državljanske vzgoje v sodobni pluralni družbi.
Prav zaradi svoje aktualnosti ter neposrednosti posameznih vpra-
šanj, ki jih odpira uskladitev zahtev po zagotavljanju enakosti ter spre-
jemanju, vključevanju in spoštovanju različnosti, ostaja vzgoja državlja-
nov temeljni teoretični problem, s katerim se soočajo vse sodobne plural-
ne družbe. Pred nami je torej naloga, kako zagotoviti koherenten odgo-
vor na različne probleme, dileme in izzive, ki jih pred nas postavlja uskla-
ditev ideala državljanske enakosti ter ideala enakosti spoštovanja ter s
tem povezanih zahtev po zagotavljanju enakosti ter spoštovanju različ-
nosti v procesu javnega šolanja. Posamezne elemente učnega načrta za
državljansko vzgojo je tako potrebno pregledati primarno skozi to per-
spektivo, saj sta pripoznanje in spoštovanje drug drugega kot svobodne-
ga in enakopravnega člana politične skupnosti osnovna cilja državljanske
