Page 162 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 162
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
tna notranja napetost. Gre za dialektiko razmerij med različnimi razu-
mevanji samega pojma družbe, ki niso stabilna in ne koherentna.
Pregled mednarodnih dokumentov François Audigier opozori na
dve vrsti sprememb, povezanih s področjem državljanske vzgoje: [i] spre-
membo pristopa; [ii] spremembo pojmovanja. Prva sprememba predsta-
vlja prehod od pristopa, pri katerem je bil glavni namen prenos vedno-
sti oz. poučevanja znanja, k pristopu, ki poudarja promoviranje različnih
kompetenc posameznika, ter posveča posebno pozornost aktivnemu dr-
žavljanstvu. Druga sprememba predstavlja precejšnjo razširitev širše-
ga področja vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in
sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo tako glede na vsebino
kakor tudi glede na vključenost institucionalnega okvira širše družbe.
Razmislek o patriotizmu pokaže na zgodovinski razvoj in spremem-
be v pojmovanju patriotizma ter opozori, da patriotizma kot enega ele-
menta področja ne moremo ločiti od celote državljanske vzgoje. Primer-
jalna analiza pouka etike pa opozori na primerjalni manko kurikulu-
ma slovenske osnovne šole na področju etičnega. Posledica je, da kljub
novim temam, ki od državljanov zahtevajo sposobnost etične refleksije,
pouk v Sloveniji učencem ne omogoča uvida v osnovne koncepte in pro-
bleme tega področja in jim ne omogoča razviti samostojne refleksije na
področju etičnega.
Mednaroden primerjave pokažejo, da je državljanska vzgoja v Slo-
veniji dinamičen proces, tako da so se kritične točke iz leta 1999 izbolj-
šale v raziskavi iz leta 2009. Glede odnosa do lastnega naroda se izka-
že, da to ni kritičen element državljanske vzgoje v Sloveniji. Na podro-
čju državljanske vednosti se slovenski učenci v obeh raziskavah uvrščajo
v mednarodno povprečje, vendar pa nekoliko podrobnejši pogled poka-
že, da je glede nekaterih temeljnih elementov državljanske pismenosti ta
še vedno presenetljivo nizka. Glede prioritetnih področij pri pouku dr-
žavljanske vzgoje primerjava pokaže, da se državljanska vzgoja v Sloveni-
ji osredotoči le na nekaj vsebinskih podpodročij, tako da primanjkljaji v
vednosti niso presenetljivi.
Analiza učnega načrta družba izpostavi sorazmerno veliko vlogo
psiholoških in naravoslovnih tem in premajhno vlogo strogo družbo-
slovnih tematik v učnem načrtu. Pregled osnovnošolskega kurikuluma
opozori tudi na zarezo v osnovnošolski vertikali med predmetom druž-
ba in predmetom državljanska in domovinska vzgoja ter etika.
Analiza učnega načrta za državljansko in domovinsko vzgojo ter
etiko opozori na niz strukturnih, terminoloških in vsebinskih pomanj-
kljivosti, zaradi katerih učni načrt ne more izpolnjevati svoje bistvene
tna notranja napetost. Gre za dialektiko razmerij med različnimi razu-
mevanji samega pojma družbe, ki niso stabilna in ne koherentna.
Pregled mednarodnih dokumentov François Audigier opozori na
dve vrsti sprememb, povezanih s področjem državljanske vzgoje: [i] spre-
membo pristopa; [ii] spremembo pojmovanja. Prva sprememba predsta-
vlja prehod od pristopa, pri katerem je bil glavni namen prenos vedno-
sti oz. poučevanja znanja, k pristopu, ki poudarja promoviranje različnih
kompetenc posameznika, ter posveča posebno pozornost aktivnemu dr-
žavljanstvu. Druga sprememba predstavlja precejšnjo razširitev širše-
ga področja vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in
sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo tako glede na vsebino
kakor tudi glede na vključenost institucionalnega okvira širše družbe.
Razmislek o patriotizmu pokaže na zgodovinski razvoj in spremem-
be v pojmovanju patriotizma ter opozori, da patriotizma kot enega ele-
menta področja ne moremo ločiti od celote državljanske vzgoje. Primer-
jalna analiza pouka etike pa opozori na primerjalni manko kurikulu-
ma slovenske osnovne šole na področju etičnega. Posledica je, da kljub
novim temam, ki od državljanov zahtevajo sposobnost etične refleksije,
pouk v Sloveniji učencem ne omogoča uvida v osnovne koncepte in pro-
bleme tega področja in jim ne omogoča razviti samostojne refleksije na
področju etičnega.
Mednaroden primerjave pokažejo, da je državljanska vzgoja v Slo-
veniji dinamičen proces, tako da so se kritične točke iz leta 1999 izbolj-
šale v raziskavi iz leta 2009. Glede odnosa do lastnega naroda se izka-
že, da to ni kritičen element državljanske vzgoje v Sloveniji. Na podro-
čju državljanske vednosti se slovenski učenci v obeh raziskavah uvrščajo
v mednarodno povprečje, vendar pa nekoliko podrobnejši pogled poka-
že, da je glede nekaterih temeljnih elementov državljanske pismenosti ta
še vedno presenetljivo nizka. Glede prioritetnih področij pri pouku dr-
žavljanske vzgoje primerjava pokaže, da se državljanska vzgoja v Sloveni-
ji osredotoči le na nekaj vsebinskih podpodročij, tako da primanjkljaji v
vednosti niso presenetljivi.
Analiza učnega načrta družba izpostavi sorazmerno veliko vlogo
psiholoških in naravoslovnih tem in premajhno vlogo strogo družbo-
slovnih tematik v učnem načrtu. Pregled osnovnošolskega kurikuluma
opozori tudi na zarezo v osnovnošolski vertikali med predmetom druž-
ba in predmetom državljanska in domovinska vzgoja ter etika.
Analiza učnega načrta za državljansko in domovinsko vzgojo ter
etiko opozori na niz strukturnih, terminoloških in vsebinskih pomanj-
kljivosti, zaradi katerih učni načrt ne more izpolnjevati svoje bistvene
