Page 158 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 158
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
cepcija učencev o odprtosti šolske klime. Rezultati slovenskih učencev v
raziskavi iz leta 2009 so se izboljšali na vseh treh področjih, ki so se v raz-
iskavi v letu 1999 izkazala kot izrazito problematična.
Kaj raziskava pokaže, če gledamo z vidika razmerja med domovin-
sko in državljansko vzgojo? V okviru raziskovanja stališč se je v raziska-
vi leta 1999 deset vprašanj nanašalo na oblikovanje nacionalne identitete
in na pozitiven odnos do lastnega naroda. Odgovori slovenskih učencev
se niso razlikovali od povprečja odgovorov v drugih državah. Odgovori
leta 2009 pa so bili nekoliko nad mednarodnim povprečjem. Drugačna
pa je slika, ko si ogledamo minimalno vednost o političnem. V raziskavi
v letu 1999 so v Sloveniji učenci odgovarjali na vprašanje, kakšna je sesta-
va slovenskega parlamenta. Da ga sestavlja državni svet in državni zbor,
je vedela le slaba tretjina učencev na koncu osnovne šole, največ učencev,
44 %, pa je izbralo odgovor, da slovenski parlament sestavljata vlada in
predsednik države. To je kazalo ne samo na nepoznavanje temeljne de-
mokratične institucije, temveč tudi na nepoznavanje načela delitve obla-
sti – mesto zakonodajne oblasti je v odgovorih učencev zavzela izvršna.
Leta 2009 pa so učenci glede tega vprašanja pokazali nekaj več vednosti:
na vprašanje je pravilno odgovorilo 34 % učencev osmega razreda, torej
le za 4 % več kot v letu 1999. To kaže, da je poznavanje nekaterih ključ-
nih tem še vedno tako nizko, da bi bilo politični pismenosti treba posve-
titi več pozornosti.
Analiza učnih načrtov
Družba
Analiza državljansko-vzgojnih vsebin v dveh obveznih predmetih
osnovne šole, najprej družbe (4. in 5. razred) ter nato državljanske in do-
movinske vzgoje ter etike (7. in 8. razred), pokaže, da se predmeta ne sti-
kata, saj v šestem razredu ni primerljivega predmeta: vertikala družbo-
slovnega izobraževanja v osnovni šoli je torej prekinjena. Analiza učne-
ga načrta predmeta družba tudi pokaže, da je vpliv ved na cilje in vse-
binsko zasnovo neenakomeren: zapostavljene so družboslovne vsebine
v ožjem pomenu besede. Prav tako je zapostavljeno tisto, kar je v uvodu
v novi učni načrt imenovano ‚politika‘. To je problematično, saj osnov-
nošolec vsakodnevno prejema informacije o burnem dogajanju v druž-
bi, predmet družba pa mu ne bo pomagal razumeti tega dogajanja. V uč-
nem načrtu je tudi sorazmerno močan poudarek na ciljih, ki se vežejo
na psihologijo (»učenčevo prepoznavanje svojih značilnosti«, »učenje
učenja«, »odgovornost do sebe« itd.). Problematično je tudi, da se tovr-
stni cilji predstavljajo učitelju kot operativni cilji predmeta. V učnem na-
cepcija učencev o odprtosti šolske klime. Rezultati slovenskih učencev v
raziskavi iz leta 2009 so se izboljšali na vseh treh področjih, ki so se v raz-
iskavi v letu 1999 izkazala kot izrazito problematična.
Kaj raziskava pokaže, če gledamo z vidika razmerja med domovin-
sko in državljansko vzgojo? V okviru raziskovanja stališč se je v raziska-
vi leta 1999 deset vprašanj nanašalo na oblikovanje nacionalne identitete
in na pozitiven odnos do lastnega naroda. Odgovori slovenskih učencev
se niso razlikovali od povprečja odgovorov v drugih državah. Odgovori
leta 2009 pa so bili nekoliko nad mednarodnim povprečjem. Drugačna
pa je slika, ko si ogledamo minimalno vednost o političnem. V raziskavi
v letu 1999 so v Sloveniji učenci odgovarjali na vprašanje, kakšna je sesta-
va slovenskega parlamenta. Da ga sestavlja državni svet in državni zbor,
je vedela le slaba tretjina učencev na koncu osnovne šole, največ učencev,
44 %, pa je izbralo odgovor, da slovenski parlament sestavljata vlada in
predsednik države. To je kazalo ne samo na nepoznavanje temeljne de-
mokratične institucije, temveč tudi na nepoznavanje načela delitve obla-
sti – mesto zakonodajne oblasti je v odgovorih učencev zavzela izvršna.
Leta 2009 pa so učenci glede tega vprašanja pokazali nekaj več vednosti:
na vprašanje je pravilno odgovorilo 34 % učencev osmega razreda, torej
le za 4 % več kot v letu 1999. To kaže, da je poznavanje nekaterih ključ-
nih tem še vedno tako nizko, da bi bilo politični pismenosti treba posve-
titi več pozornosti.
Analiza učnih načrtov
Družba
Analiza državljansko-vzgojnih vsebin v dveh obveznih predmetih
osnovne šole, najprej družbe (4. in 5. razred) ter nato državljanske in do-
movinske vzgoje ter etike (7. in 8. razred), pokaže, da se predmeta ne sti-
kata, saj v šestem razredu ni primerljivega predmeta: vertikala družbo-
slovnega izobraževanja v osnovni šoli je torej prekinjena. Analiza učne-
ga načrta predmeta družba tudi pokaže, da je vpliv ved na cilje in vse-
binsko zasnovo neenakomeren: zapostavljene so družboslovne vsebine
v ožjem pomenu besede. Prav tako je zapostavljeno tisto, kar je v uvodu
v novi učni načrt imenovano ‚politika‘. To je problematično, saj osnov-
nošolec vsakodnevno prejema informacije o burnem dogajanju v druž-
bi, predmet družba pa mu ne bo pomagal razumeti tega dogajanja. V uč-
nem načrtu je tudi sorazmerno močan poudarek na ciljih, ki se vežejo
na psihologijo (»učenčevo prepoznavanje svojih značilnosti«, »učenje
učenja«, »odgovornost do sebe« itd.). Problematično je tudi, da se tovr-
stni cilji predstavljajo učitelju kot operativni cilji predmeta. V učnem na-
