Page 167 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 167
sklepi in predlogi
vljanske vzgoje torej ni mogoče reševati mimo širšega vprašanja družbo-
slovja v zadnji triadi osnovne šole. Temu bi moralo biti namenjeno več
prostora, o čemer je smiselno razmišljati v kontekstu na splošno skro-
mnega obsega pouka v osnovni šoli v Sloveniji. V to smer gre predlog, da
se uvedeta predmeta, ki sta neposredno povezana z etiko in z znanjem o
verstvih. Mogoče pa je razmišljati tudi v smeri novega splošnega družbo-
slovnega predmeta. Zgolj s spremembami UN za državljansko vzgojo v
sedanjem naboru ur se znanje s področji, ki jih sedaj pokriva predmet dr-
žavljanska in domovinska vzgoje ter etika, ne more bistveno spremeniti.
Sodelovanje v mednarodnih raziskavah
Na področju državljanske vzgoje lahko mednarodne raziskave dajo
pomembne informacije o napredku na predmetnem področju, zato je
smiselno podpreti sodelovanje v morebitni novi raziskavi.
Ob morebitnem novem zajemu podatkov mednarodne raziskave
ICCS bi bilo smiselno, da Slovenija v raziskavi ponovno sodeluje. Ana-
liza vsebinske pokritosti učnega načrta iz leta 1999 in iz leta 2011, v pri-
merjavi s pokritostjo nalog kognitivnega dela mednarodnega vprašalni-
ka, je namreč pokazala, da se učni načrt predmeta iz leta 2011 bolje vse-
binsko ujema z mednarodnim preizkusom znanja. Sodelovanje v novem
zajemu podatkov bi tako pomenilo tudi evalvacijo novega učnega načr-
ta predmeta.
Sestava strokovnih komisij
Sestava predmetnih komisij naj bo strokovno ustrezna.
V komisiji za državljansko vzgojo naj bodo ustrezno zastopane stro-
ke, ki tvorijo disciplinarno podlago vsebine predmeta. Pri učnem načr-
tu za državljansko vzgojo je bila komisija strokovno osiromašena, kar se
je pokazalo tudi pri vsebini predmeta.
vljanske vzgoje torej ni mogoče reševati mimo širšega vprašanja družbo-
slovja v zadnji triadi osnovne šole. Temu bi moralo biti namenjeno več
prostora, o čemer je smiselno razmišljati v kontekstu na splošno skro-
mnega obsega pouka v osnovni šoli v Sloveniji. V to smer gre predlog, da
se uvedeta predmeta, ki sta neposredno povezana z etiko in z znanjem o
verstvih. Mogoče pa je razmišljati tudi v smeri novega splošnega družbo-
slovnega predmeta. Zgolj s spremembami UN za državljansko vzgojo v
sedanjem naboru ur se znanje s področji, ki jih sedaj pokriva predmet dr-
žavljanska in domovinska vzgoje ter etika, ne more bistveno spremeniti.
Sodelovanje v mednarodnih raziskavah
Na področju državljanske vzgoje lahko mednarodne raziskave dajo
pomembne informacije o napredku na predmetnem področju, zato je
smiselno podpreti sodelovanje v morebitni novi raziskavi.
Ob morebitnem novem zajemu podatkov mednarodne raziskave
ICCS bi bilo smiselno, da Slovenija v raziskavi ponovno sodeluje. Ana-
liza vsebinske pokritosti učnega načrta iz leta 1999 in iz leta 2011, v pri-
merjavi s pokritostjo nalog kognitivnega dela mednarodnega vprašalni-
ka, je namreč pokazala, da se učni načrt predmeta iz leta 2011 bolje vse-
binsko ujema z mednarodnim preizkusom znanja. Sodelovanje v novem
zajemu podatkov bi tako pomenilo tudi evalvacijo novega učnega načr-
ta predmeta.
Sestava strokovnih komisij
Sestava predmetnih komisij naj bo strokovno ustrezna.
V komisiji za državljansko vzgojo naj bodo ustrezno zastopane stro-
ke, ki tvorijo disciplinarno podlago vsebine predmeta. Pri učnem načr-
tu za državljansko vzgojo je bila komisija strokovno osiromašena, kar se
je pokazalo tudi pri vsebini predmeta.
