Page 160 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 160
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Vzorniki in avtoritete v sedmem razredu ter deloma Generacije in kulture
(predvsem poudarek na generacijah) in pa Vere, verovanja in krščanstvo v
osmem razredu. Skupine in institucije, zajete v navedenih temah, so lah-
ko predmet obravnave pri državljanski vzgoji, vendar mora biti perspek-
tiva njihove rabe perspektiva državljanske vzgoje (politične pismenosti
ipd.), v navedenih primerih bi to lahko bila denimo družinska politika
ali razmerje med verskimi skupnostmi in državo. Vendar razčlemba na-
vedenih vsebin v učnem načrtu pokaže, da zahteva po specifični drža-
vljanski perspektivi ni izpolnjena.
Verstva in verovanja, krščanstvo je tematski sklop, ki po vsebini ne
sodi v državljansko vzgojo (izjema bi lahko bila tema razmerja med dr-
žavo in verskimi skupnostmi ali v kontekstu človekovih pravic svoboda
vesti). Segment pouka o religijah tako ilustrira problematiko, ki je širša
od poročila o evalvaciji pouka državljanske vzgoje in zadeva kurikular-
no načrtovanje nasploh. Družboslovje in humanistika sta v zadnji tria-
di zastopana v obveznem delu zgolj pri zgodovini, geografiji (ne v celo-
ti, geografija zavzema tako naravoslovno kot družboslovno perspektivo)
ter pri državljanski vzgoji.
Učni načrt DDVE 2008
Primerjava naslovov tematskih sklopov učnega načrta za državljan-
sko in domovinsko vzgoje ter etiko iz leta 2008 z učnim načrtom za dr-
žavljansko vzgojo in etiko iz 1999 kaže, da so avtorji vsebino predmeta
bolj osredotočili na družbene in politične teme in skrčil obseg tem, ki
sodijo v domeno psihologije. Te spremembe so glede na obseg predme-
ta smiselne, vendar pa pregled naslovov tematskih sklopov razkrije vrsto
strokovnih zadreg, podrobnejša analiza vsebine pa niz strokovnih na-
pak. Eden od virov strokovnih zadreg pri oblikovanju učnega načrta je
tudi v sestavi predmetne komisije, v kateri so prevladovali praktiki, v ko-
misiji pa ni deloval niti en strokovnjak z ustreznimi referencami s podro-
čij, ki sodijo v državljansko vzgojo.
V še večji meri kot naslovi tematskih sklopov so problematični za-
pisi ciljev in vsebin po tematskih področjih. Ob pojmovni zmedi lahko
na učni načrt iz leta 2008 apliciramo podobno kritiko kot na njegove-
ga predhodnika: ključne teme politične pismenosti so tudi tukaj obrav-
navane šele v 8. razredu, medtem ko so predmet obravnave v 7. razredu
zgolj človekove pravice. Ob tem so iz učnega načrta povsem izpadle go-
spodarske teme.
Učni načrt ne sledi načelu razumljivosti. Eden od razlogov za neja-
snost je v tem, da učni načrt uporablja znano terminologijo (vemo, kaj je
Vzorniki in avtoritete v sedmem razredu ter deloma Generacije in kulture
(predvsem poudarek na generacijah) in pa Vere, verovanja in krščanstvo v
osmem razredu. Skupine in institucije, zajete v navedenih temah, so lah-
ko predmet obravnave pri državljanski vzgoji, vendar mora biti perspek-
tiva njihove rabe perspektiva državljanske vzgoje (politične pismenosti
ipd.), v navedenih primerih bi to lahko bila denimo družinska politika
ali razmerje med verskimi skupnostmi in državo. Vendar razčlemba na-
vedenih vsebin v učnem načrtu pokaže, da zahteva po specifični drža-
vljanski perspektivi ni izpolnjena.
Verstva in verovanja, krščanstvo je tematski sklop, ki po vsebini ne
sodi v državljansko vzgojo (izjema bi lahko bila tema razmerja med dr-
žavo in verskimi skupnostmi ali v kontekstu človekovih pravic svoboda
vesti). Segment pouka o religijah tako ilustrira problematiko, ki je širša
od poročila o evalvaciji pouka državljanske vzgoje in zadeva kurikular-
no načrtovanje nasploh. Družboslovje in humanistika sta v zadnji tria-
di zastopana v obveznem delu zgolj pri zgodovini, geografiji (ne v celo-
ti, geografija zavzema tako naravoslovno kot družboslovno perspektivo)
ter pri državljanski vzgoji.
Učni načrt DDVE 2008
Primerjava naslovov tematskih sklopov učnega načrta za državljan-
sko in domovinsko vzgoje ter etiko iz leta 2008 z učnim načrtom za dr-
žavljansko vzgojo in etiko iz 1999 kaže, da so avtorji vsebino predmeta
bolj osredotočili na družbene in politične teme in skrčil obseg tem, ki
sodijo v domeno psihologije. Te spremembe so glede na obseg predme-
ta smiselne, vendar pa pregled naslovov tematskih sklopov razkrije vrsto
strokovnih zadreg, podrobnejša analiza vsebine pa niz strokovnih na-
pak. Eden od virov strokovnih zadreg pri oblikovanju učnega načrta je
tudi v sestavi predmetne komisije, v kateri so prevladovali praktiki, v ko-
misiji pa ni deloval niti en strokovnjak z ustreznimi referencami s podro-
čij, ki sodijo v državljansko vzgojo.
V še večji meri kot naslovi tematskih sklopov so problematični za-
pisi ciljev in vsebin po tematskih področjih. Ob pojmovni zmedi lahko
na učni načrt iz leta 2008 apliciramo podobno kritiko kot na njegove-
ga predhodnika: ključne teme politične pismenosti so tudi tukaj obrav-
navane šele v 8. razredu, medtem ko so predmet obravnave v 7. razredu
zgolj človekove pravice. Ob tem so iz učnega načrta povsem izpadle go-
spodarske teme.
Učni načrt ne sledi načelu razumljivosti. Eden od razlogov za neja-
snost je v tem, da učni načrt uporablja znano terminologijo (vemo, kaj je
