Page 163 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 163
sklepi in predlogi
naloge, namreč biti osnova za učiteljevo načrtovanje dela pri pouku dr-
žavljanske vzgoje. Analiza tudi opozori, kako je etika prisotna v naslo-
vu učnega načrta, v vsebini pa področje etičnega ni smiselno razdelano.
Prav tako opozori na prisotnost pouka o verstvih v učnem načrtu za dr-
žavljansko vzgojo, ki samo na sebi ni del državljanske vzgoje v strogem
pomenu besede.
Predlogi priporočil
Oblika in struktura učnega načrta
Zaradi specifične narave državljanske vzgoje je posebno pozornost
nameniti jasnosti in eksplicitnosti zapisa učnega načrta za drža-
vljansko vzgojo.
Državljanska vzgoja za razliko večine predmetov tretje triade nima
zaledja v posamezni znanstveni disciplini, temveč se vsebinsko opira na
različne stroke: filozofijo, sociologijo, politologijo, ekonomijo, pravo itd.
Je tudi eden redkih predmetov, ki ga poučujejo učitelji različnih pro-
filov, tako da so tudi precejšnje razlike v osnovni izobrazbi in strokov-
ni profiliranosti bralcev učnega načrta. Poleg tega učitelji DV med svo-
jim osnovnim izobraževanjem niso bili deležni strokovnega poglabljanja
v discipline, na katere se predmet strokovno opira. Zaradi tega predlaga-
mo, da se pri oblikovanju učnega načrta za državljansko vzgojo posebno
pozornost posveti formulacijam, ki so povezana s strokovnimi vsebina-
mi. V pojasnitev predloga opozarjamo na nekaj možnosti. Vsebina učne-
ga načrta se deli na posamezne sklope. Učiteljem bi pomagal zapis, v ka-
terem bi našli jasno razvito logiko členitve celote predmeta v posamezne
sklope. Tako bi lažje dobili sliko celote in znotraj vsakega vsebinskega
sklopa lažje vzpostavljali povezavo z drugimi sklopi in celoto predmeta.
Analitično zapisanim vsebinam posameznega vsebinskega sklopa bi lah-
ko vsakič dodali uvod v sklop. Šlo bi za holistični opis, ki bi naznačil po-
men posameznega sklopa in vsebinsko povezal za tem naštete vsebinske
alineje v celoto. Prav tako bi lahko učni načrt na koncu vseboval seznam
ključnih pojmov, ki naj bi jih učenci spoznali, in njihovo kratko oprede-
litev. Res je, da naj bi za vse predmete obstajala enotna forma učnega na-
črta. A če med predmeti obstajajo pomembne razlike, bi se to lahko v
omejenem obsegu odražalo tudi v obliki učnega načrta. Če pa se zdi, da
zahteva po poenotenju prevlada nad potrebami specifičnosti predmeta,
predlagamo, da se ob učnem načrtu izdela dodatni dokument, ki učni
načrt podrobneje pojasnjuje. Ocenjujemo, da je zaradi meddisciplinar-
ne narave predmeta in raznolike osnovne izobrazbe učiteljev, ki pred-
met poučujejo, potrebno okrepiti tiste vidike učnega načrta, ki učiteljem
naloge, namreč biti osnova za učiteljevo načrtovanje dela pri pouku dr-
žavljanske vzgoje. Analiza tudi opozori, kako je etika prisotna v naslo-
vu učnega načrta, v vsebini pa področje etičnega ni smiselno razdelano.
Prav tako opozori na prisotnost pouka o verstvih v učnem načrtu za dr-
žavljansko vzgojo, ki samo na sebi ni del državljanske vzgoje v strogem
pomenu besede.
Predlogi priporočil
Oblika in struktura učnega načrta
Zaradi specifične narave državljanske vzgoje je posebno pozornost
nameniti jasnosti in eksplicitnosti zapisa učnega načrta za drža-
vljansko vzgojo.
Državljanska vzgoja za razliko večine predmetov tretje triade nima
zaledja v posamezni znanstveni disciplini, temveč se vsebinsko opira na
različne stroke: filozofijo, sociologijo, politologijo, ekonomijo, pravo itd.
Je tudi eden redkih predmetov, ki ga poučujejo učitelji različnih pro-
filov, tako da so tudi precejšnje razlike v osnovni izobrazbi in strokov-
ni profiliranosti bralcev učnega načrta. Poleg tega učitelji DV med svo-
jim osnovnim izobraževanjem niso bili deležni strokovnega poglabljanja
v discipline, na katere se predmet strokovno opira. Zaradi tega predlaga-
mo, da se pri oblikovanju učnega načrta za državljansko vzgojo posebno
pozornost posveti formulacijam, ki so povezana s strokovnimi vsebina-
mi. V pojasnitev predloga opozarjamo na nekaj možnosti. Vsebina učne-
ga načrta se deli na posamezne sklope. Učiteljem bi pomagal zapis, v ka-
terem bi našli jasno razvito logiko členitve celote predmeta v posamezne
sklope. Tako bi lažje dobili sliko celote in znotraj vsakega vsebinskega
sklopa lažje vzpostavljali povezavo z drugimi sklopi in celoto predmeta.
Analitično zapisanim vsebinam posameznega vsebinskega sklopa bi lah-
ko vsakič dodali uvod v sklop. Šlo bi za holistični opis, ki bi naznačil po-
men posameznega sklopa in vsebinsko povezal za tem naštete vsebinske
alineje v celoto. Prav tako bi lahko učni načrt na koncu vseboval seznam
ključnih pojmov, ki naj bi jih učenci spoznali, in njihovo kratko oprede-
litev. Res je, da naj bi za vse predmete obstajala enotna forma učnega na-
črta. A če med predmeti obstajajo pomembne razlike, bi se to lahko v
omejenem obsegu odražalo tudi v obliki učnega načrta. Če pa se zdi, da
zahteva po poenotenju prevlada nad potrebami specifičnosti predmeta,
predlagamo, da se ob učnem načrtu izdela dodatni dokument, ki učni
načrt podrobneje pojasnjuje. Ocenjujemo, da je zaradi meddisciplinar-
ne narave predmeta in raznolike osnovne izobrazbe učiteljev, ki pred-
met poučujejo, potrebno okrepiti tiste vidike učnega načrta, ki učiteljem
