Page 165 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 165
sklepi in predlogi
zniki učnimi načrti v resnici pogosto neprebojen zid. Takšen napotek
naj se vpiše med cilje in vsebine učnih načrtov vsaj za vse humanistične
in družboslovne predmete.
Vključevanje novih vsebin
Državljanska vzgoja je zaradi hitrega tempa družbenih sprememb
v post-tradicionalni družbi področje, ki se mu na različnih ravneh
posveča veliko pozornost. Zato je potrebno posebej skrbeti za to, da se
v predmet na ustrezen način vključujejo nove teme.
Naj opozorimo samo na številne mednarodne organizacije in njiho-
ve izjave in deklaracije. Pogosto je njihova podpisnica tudi Slovenija. Po-
trebno je najti način, kako učitelje organizirano seznanjati z dogajanjem
na tem področju in tudi vzpostaviti mesto, kjer lahko vselej najdejo vse
dokumente, ki se neposredno ali pa posredno nanašajo na njihovo delo.
Prav tako je potrebno v kurikulum osnovne šole in v učni načrt dr-
žavljanske družbe postopno in na primeren vključevati tiste vsebine, ki
jih učenci nujno potrebujejo za razumevanje spremenjene vloge državlja-
na. Pozitivni korak v učnem načrtu iz leta 2008 je bila vključitev global-
ne vzgoje in z njo povezane medkulturnosti. Razmisliti pa je treba o na-
čini vključitve in o primernih formulacijah tem. Prav tako bi bilo tre-
ba pretehtati, katere elemente bi bilo potrebno še vključiti. Očitno je,
da je politična pismenost v UN iz leta 2008 neprimerno in prešibko za-
stopana. Razmisliti bi bilo potrebno tudi o vključitvi nekaterih elemen-
tov s področja ekonomske pismenosti (trg, konkurence, profit, potrošni-
štvo), ki bi prispevali k razumevanju dogajanja na tem družbenem pod-
sistemu in omogočili razumevanje vpliva ekonomije na celotno družbe-
no življenje. Vsebino pa bi bilo potrebno vseskozi povezovati z elemen-
ti, ki omogočajo vsebinsko utemeljeni kritični premislek. Kritično mi-
šljenje ni zgolj nekaj, kar se napiše med cilje in načela, kajti v tem prime-
ru je veliko možnosti, da ostaja le prazna deklaracija. Učni načrt prispe-
va h kritičnemu mišljenju, če je sama vsebina organizirana tako, da omo-
goča vsebinsko utemeljeni razmislek o vprašanjih, ki so v učnem načrtu
obravnavana.
Etika in znanje o verstvih kot samostojna predmeta
Vsebine, povezane z etiko in religijami, bi bilo smiselno ločiti od dr-
žavljanske vzgoje in vsako vsebino vzpostaviti kot samostojni pred-
met.
Vzporedno s tem pa bi bilo potrebno državljansko vzgojo v celoti
vzpostaviti kot samostojni predmet. Sedaj včasih predmet deluje kot zbi-
zniki učnimi načrti v resnici pogosto neprebojen zid. Takšen napotek
naj se vpiše med cilje in vsebine učnih načrtov vsaj za vse humanistične
in družboslovne predmete.
Vključevanje novih vsebin
Državljanska vzgoja je zaradi hitrega tempa družbenih sprememb
v post-tradicionalni družbi področje, ki se mu na različnih ravneh
posveča veliko pozornost. Zato je potrebno posebej skrbeti za to, da se
v predmet na ustrezen način vključujejo nove teme.
Naj opozorimo samo na številne mednarodne organizacije in njiho-
ve izjave in deklaracije. Pogosto je njihova podpisnica tudi Slovenija. Po-
trebno je najti način, kako učitelje organizirano seznanjati z dogajanjem
na tem področju in tudi vzpostaviti mesto, kjer lahko vselej najdejo vse
dokumente, ki se neposredno ali pa posredno nanašajo na njihovo delo.
Prav tako je potrebno v kurikulum osnovne šole in v učni načrt dr-
žavljanske družbe postopno in na primeren vključevati tiste vsebine, ki
jih učenci nujno potrebujejo za razumevanje spremenjene vloge državlja-
na. Pozitivni korak v učnem načrtu iz leta 2008 je bila vključitev global-
ne vzgoje in z njo povezane medkulturnosti. Razmisliti pa je treba o na-
čini vključitve in o primernih formulacijah tem. Prav tako bi bilo tre-
ba pretehtati, katere elemente bi bilo potrebno še vključiti. Očitno je,
da je politična pismenost v UN iz leta 2008 neprimerno in prešibko za-
stopana. Razmisliti bi bilo potrebno tudi o vključitvi nekaterih elemen-
tov s področja ekonomske pismenosti (trg, konkurence, profit, potrošni-
štvo), ki bi prispevali k razumevanju dogajanja na tem družbenem pod-
sistemu in omogočili razumevanje vpliva ekonomije na celotno družbe-
no življenje. Vsebino pa bi bilo potrebno vseskozi povezovati z elemen-
ti, ki omogočajo vsebinsko utemeljeni kritični premislek. Kritično mi-
šljenje ni zgolj nekaj, kar se napiše med cilje in načela, kajti v tem prime-
ru je veliko možnosti, da ostaja le prazna deklaracija. Učni načrt prispe-
va h kritičnemu mišljenju, če je sama vsebina organizirana tako, da omo-
goča vsebinsko utemeljeni razmislek o vprašanjih, ki so v učnem načrtu
obravnavana.
Etika in znanje o verstvih kot samostojna predmeta
Vsebine, povezane z etiko in religijami, bi bilo smiselno ločiti od dr-
žavljanske vzgoje in vsako vsebino vzpostaviti kot samostojni pred-
met.
Vzporedno s tem pa bi bilo potrebno državljansko vzgojo v celoti
vzpostaviti kot samostojni predmet. Sedaj včasih predmet deluje kot zbi-
