Page 161 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 161
sklepi in predlogi
osebnost in kaj je veščina, vemo, kaj je demokracija in kaj je mišljenje),
potem pa jo kombinira v izraz, ki ni več v celoti razumljiv (demokratič-
no mišljenje, osebnostne veščine).
Učni načrt v drugem poglavju navaja: 8 kompetenc za »družbeno,
politično in etično pismenost«; 5 kompetenc za »kritično mišljenje; 3
kompetence za »dejavno vključevanje in ravnanje«. Povezava med na-
vedenimi 16 kompetencami in temami/vsebinami učnega načrta ni ja-
sna. Povezave morda obstajajo, a učitelji jih iz zapisa učnega načrta tež-
ko razberejo, zato jih bodo težko razvijali pri svojih učencih. Če bi bili
pri pisanju učnega načrta v zadostni meri upoštevani učitelji, bi mora-
la biti povezava med kompetencami in vsebinskimi sklopi v celoti razvi-
ta in pojasnjena.
Še bolj pomembna povezava pa je povezava med temami učnega na-
črta in naštetimi vsebinami znotraj tem v tretjem poglavju. Pri treh od
sedmih tem ni zadostne usklajenosti med opisi tematskih sklopov in na-
vedenimi vsebinskimi členitvami, pri štirih pa obstajajo resne pomanj-
kljivosti. Iz povedanega se nakazujejo velike težave učiteljev ob razume-
vanju vsebinskih opredelitev posamezne teme. Vsebine in cilje predmeta
bi bilo potrebno opredeliti na nevtralen način, v splošno sprejeti termi-
nologiji. To je še posebej pomembno, ker učitelji v svojem rednem študi-
ju niso bili izobraževani za poučevanje državljanske vzgoje. In tudi zato,
ker predmet nima podlage v enotni znanstveni disciplini, temveč ima
interdisciplinarno podlago. Zato je v vsakem primeru pri tem predmetu
potrebna velika skrb za koherentnost terminologije, zaradi starosti učen-
cev pa tudi pozornost, kako vzpostaviti dialog med vsakdanjim izraz-
jem, ki je učencem domače (in prav zato pogosto ne dovolj premišljeno),
in strokovno terminologijo. Avtorji učnega načrta bi si lahko privošči-
li več formulacij, ki odstopajo od običajne terminologije, če bi pripravi-
li ločen dokument, v katerem to izrazje pojasnijo in strokovno utemelji-
jo. Ker tega ni, za številne učitelje učni načrt ne dosega tistega osnovne-
ga praga, ki določa temeljno razumljivost vsebine.
Sinteza spoznanj glede na ugotovitve
Pregled teoretskih razprav pokaže, da je državljanska vzgoja kon-
cept, ki ga naddoločata prevladujoči zamisli o ciljih državljanske vzgoje:
na eni strani zamisel o vzgoji in izobraževanju avtonomnih posamezni-
kov in na drugi zamisel o oblikovanju pripadnosti posameznika skupno-
sti. Dilema med tema dvema zamislima je konstitutivno vpisana v teme-
lje koncepta državljanske vzgoje, zato je za to področje značilna inheren-
osebnost in kaj je veščina, vemo, kaj je demokracija in kaj je mišljenje),
potem pa jo kombinira v izraz, ki ni več v celoti razumljiv (demokratič-
no mišljenje, osebnostne veščine).
Učni načrt v drugem poglavju navaja: 8 kompetenc za »družbeno,
politično in etično pismenost«; 5 kompetenc za »kritično mišljenje; 3
kompetence za »dejavno vključevanje in ravnanje«. Povezava med na-
vedenimi 16 kompetencami in temami/vsebinami učnega načrta ni ja-
sna. Povezave morda obstajajo, a učitelji jih iz zapisa učnega načrta tež-
ko razberejo, zato jih bodo težko razvijali pri svojih učencih. Če bi bili
pri pisanju učnega načrta v zadostni meri upoštevani učitelji, bi mora-
la biti povezava med kompetencami in vsebinskimi sklopi v celoti razvi-
ta in pojasnjena.
Še bolj pomembna povezava pa je povezava med temami učnega na-
črta in naštetimi vsebinami znotraj tem v tretjem poglavju. Pri treh od
sedmih tem ni zadostne usklajenosti med opisi tematskih sklopov in na-
vedenimi vsebinskimi členitvami, pri štirih pa obstajajo resne pomanj-
kljivosti. Iz povedanega se nakazujejo velike težave učiteljev ob razume-
vanju vsebinskih opredelitev posamezne teme. Vsebine in cilje predmeta
bi bilo potrebno opredeliti na nevtralen način, v splošno sprejeti termi-
nologiji. To je še posebej pomembno, ker učitelji v svojem rednem študi-
ju niso bili izobraževani za poučevanje državljanske vzgoje. In tudi zato,
ker predmet nima podlage v enotni znanstveni disciplini, temveč ima
interdisciplinarno podlago. Zato je v vsakem primeru pri tem predmetu
potrebna velika skrb za koherentnost terminologije, zaradi starosti učen-
cev pa tudi pozornost, kako vzpostaviti dialog med vsakdanjim izraz-
jem, ki je učencem domače (in prav zato pogosto ne dovolj premišljeno),
in strokovno terminologijo. Avtorji učnega načrta bi si lahko privošči-
li več formulacij, ki odstopajo od običajne terminologije, če bi pripravi-
li ločen dokument, v katerem to izrazje pojasnijo in strokovno utemelji-
jo. Ker tega ni, za številne učitelje učni načrt ne dosega tistega osnovne-
ga praga, ki določa temeljno razumljivost vsebine.
Sinteza spoznanj glede na ugotovitve
Pregled teoretskih razprav pokaže, da je državljanska vzgoja kon-
cept, ki ga naddoločata prevladujoči zamisli o ciljih državljanske vzgoje:
na eni strani zamisel o vzgoji in izobraževanju avtonomnih posamezni-
kov in na drugi zamisel o oblikovanju pripadnosti posameznika skupno-
sti. Dilema med tema dvema zamislima je konstitutivno vpisana v teme-
lje koncepta državljanske vzgoje, zato je za to področje značilna inheren-
