Page 159 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 159
sklepi in predlogi
črtu za predmet družba so se med operativne cilje vrinili zapisi splošnih
vzgojnih in osebnostno-razvojnih ciljev slovenske osnovne šole (samo-
spoznavanje, razvijanje odgovornosti, obvladovanje čustev itd.). Manj-
kajo pravi operativni cilji, ki bi usmerjali vzgojno-izobraževalni proces
h konkretnim ciljem, vezanim na tisto, po čimer se ta predmet razliku-
je od drugih predmetov. Prvi del vsebinskega sklopa Ljudje v družbi pri
predmetu družba (4. razred) je naslovljen Jaz v skupnosti. Razmerje med
posameznikom in skupnostjo je ena osrednjih tem družboslovja, zato je
sama formulacija ustrezen vstop v učenje o družbi. Težava je v tem, da niti
eden od operativnih ciljev učitelju ne pove, kaj konkretno v zvezi z raz-
merjem med posameznikom in družbo naj učenec spozna in razume in
kakšne vrste afektivne dispozicije naj se pri njem razvijejo. Obravnava te
teme daje rezultate le, če učitelju glavni kurikularni dokument nedvo-
umno pove, kaj je bistvo tega razmerja – kakor ga opredeljujejo sodob-
ne družboslovne znanosti – in kako to bistvo približati učencu. V ta na-
men bi morali k oblikovanju vsebinskega jedra učnega načrta pritegniti
večjo skupino najvidnejših predstavnikov slovenskega družboslovja. Tej
fazi bi moral slediti poseg didaktikov in razvojnih psihologov, ki bi vse-
binsko jedro »prevedli« v konkretne operativne cilje in učne vsebine.
Po tem postopku bi lahko oblikovali tudi ostala poglavja učnega načrta.
Med ostalimi cilji poglavja Ljudje v družbi pa prevladujejo tisti, ki zahte-
vajo, naj učenec razume pomen sodelovanja in združevanja. Ker so opisi
družbenega sestavljeni skoraj izključno iz tovrstnih formulacij, se pouku
vsiljuje predstava o harmonični družbeni skupnosti, družbenih razlik in
konfliktov pa naj ne bi bilo. Zaradi odsotnosti ciljev, ki bi pouk usmer-
jali v analizo družbenih nasprotij, se pouk utegne oddaljiti od družbene
realnosti, o kateri učenci dobivajo informacije od staršev ter iz medijev.
Žal so vsebine, ki bi lahko spodbujale učitelje, naj v ustrezni obliki učen-
cem pojasnjujejo družbene probleme, le izbirne. To bi morale biti obve-
zne vsebine! Velik del ciljev in vsebin se veže na geografijo; čeprav gre za
predmet z imenom ‚družba‘, so mnoge geografske vsebine naravoslovne
in ne družboslovne. V učnem načrtu za predmet družba se kaže izrazito
nesorazmerje med cilji, ki neposredno vodijo v učenje o družbi, in cilji, ki
vodijo v usposabljanje za orientacijo v naravnem okolju.
Učni načrt za državljansko vzgojo in etiko
Pregled obveznih tem in njihovih podrobnejših opredelitev pokaže,
da državljanska vzgoja v učnem načrtu iz leta 1999 vsebuje vrsto tem, ki
tja že na prvi pogled oziroma po naslovu dejansko ne sodijo ali pa sodi-
jo le pod določenimi pogoji. Med obveznimi temami so to Družina in
črtu za predmet družba so se med operativne cilje vrinili zapisi splošnih
vzgojnih in osebnostno-razvojnih ciljev slovenske osnovne šole (samo-
spoznavanje, razvijanje odgovornosti, obvladovanje čustev itd.). Manj-
kajo pravi operativni cilji, ki bi usmerjali vzgojno-izobraževalni proces
h konkretnim ciljem, vezanim na tisto, po čimer se ta predmet razliku-
je od drugih predmetov. Prvi del vsebinskega sklopa Ljudje v družbi pri
predmetu družba (4. razred) je naslovljen Jaz v skupnosti. Razmerje med
posameznikom in skupnostjo je ena osrednjih tem družboslovja, zato je
sama formulacija ustrezen vstop v učenje o družbi. Težava je v tem, da niti
eden od operativnih ciljev učitelju ne pove, kaj konkretno v zvezi z raz-
merjem med posameznikom in družbo naj učenec spozna in razume in
kakšne vrste afektivne dispozicije naj se pri njem razvijejo. Obravnava te
teme daje rezultate le, če učitelju glavni kurikularni dokument nedvo-
umno pove, kaj je bistvo tega razmerja – kakor ga opredeljujejo sodob-
ne družboslovne znanosti – in kako to bistvo približati učencu. V ta na-
men bi morali k oblikovanju vsebinskega jedra učnega načrta pritegniti
večjo skupino najvidnejših predstavnikov slovenskega družboslovja. Tej
fazi bi moral slediti poseg didaktikov in razvojnih psihologov, ki bi vse-
binsko jedro »prevedli« v konkretne operativne cilje in učne vsebine.
Po tem postopku bi lahko oblikovali tudi ostala poglavja učnega načrta.
Med ostalimi cilji poglavja Ljudje v družbi pa prevladujejo tisti, ki zahte-
vajo, naj učenec razume pomen sodelovanja in združevanja. Ker so opisi
družbenega sestavljeni skoraj izključno iz tovrstnih formulacij, se pouku
vsiljuje predstava o harmonični družbeni skupnosti, družbenih razlik in
konfliktov pa naj ne bi bilo. Zaradi odsotnosti ciljev, ki bi pouk usmer-
jali v analizo družbenih nasprotij, se pouk utegne oddaljiti od družbene
realnosti, o kateri učenci dobivajo informacije od staršev ter iz medijev.
Žal so vsebine, ki bi lahko spodbujale učitelje, naj v ustrezni obliki učen-
cem pojasnjujejo družbene probleme, le izbirne. To bi morale biti obve-
zne vsebine! Velik del ciljev in vsebin se veže na geografijo; čeprav gre za
predmet z imenom ‚družba‘, so mnoge geografske vsebine naravoslovne
in ne družboslovne. V učnem načrtu za predmet družba se kaže izrazito
nesorazmerje med cilji, ki neposredno vodijo v učenje o družbi, in cilji, ki
vodijo v usposabljanje za orientacijo v naravnem okolju.
Učni načrt za državljansko vzgojo in etiko
Pregled obveznih tem in njihovih podrobnejših opredelitev pokaže,
da državljanska vzgoja v učnem načrtu iz leta 1999 vsebuje vrsto tem, ki
tja že na prvi pogled oziroma po naslovu dejansko ne sodijo ali pa sodi-
jo le pod določenimi pogoji. Med obveznimi temami so to Družina in
