Page 157 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 157
sklepi in predlogi
itd.) v kontekstu različnih etičnih teorij šele omogoča resnično razume-
vanje dilem tako v zvezi s pomembnimi življenjskimi vprašanji (o etič-
ni dopustnosti abortusa, evtanazije, samomora, ubijanja v vojni, laganja
z namenom preprečitve še večjega zla itd.) kakor tudi socialnimi vpraša-
nji (o distributivni pravičnosti, pravicah posameznika v razmerju do in-
teresov skupnosti, solidarnosti itd.) in vprašanji, ki so v zadnjem desetle-
tju vedno bolj pereča in s katerimi se ukvarjata okoljska etika in bioetika
(odgovornost do okolja, kloniranje, genetski inženiring itd). Nekatera
od teh vprašanj so lahko obravnavana pri posameznih učnih predmetih
(državljanska vzgoja, biologija, geografija itd), vendar bodo učenci tež-
ko dojeli njihovo etično razsežnost, če ne poznajo temeljnih etičnih poj-
mov in dilem. Zato je treba etiki nameniti več pozornosti in jo, to je ena
od možnosti, ločiti od državljanske vzgoje ter uvesti kot poseben pred-
met v javno osnovno šolo. To bi moral biti predmet, ki bi bil obvezen
za vse učence. Ta predmet bi moral biti po eni strani zasnovan podob-
no kot pouk o religijah, se pravi kot pouk o etiki in moralni problemati-
ki, pri katerem so znanja posredovana na objektiven, kritičen in plurali-
stičen način. Po drugi strani pa bi lahko temeljil na že preverjenem mo-
delu filozofije za otroke, ki ob filozofskem raziskovanju etičnih proble-
mov meri predvsem na »razvijanje avtonomnega, kritičnega, refleksiv-
nega mišljenja«, kulture dialoga in razvijanje miselnih spretnosti.
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje
Prva tema primerjave so v mednarodnih primerjavah kognitivni
učinki šolskih sistemov oziroma vednost učencev. Vednost slovenskih
učencev se v raziskavi v letu 1999 ni statistično pomembno razlikova-
la od mednarodnega povprečja. Slika se v raziskavi v letu 2009 ni bistve-
no spremenila. Na preizkusu znanja so se slovenski učenci uvrstili neko-
liko nad mednarodno povprečje, in sicer na petnajsto mesto med 38 dr-
žavami. Raziskava iz leta 2009 je vključevala tudi niz vprašanj iz razi-
skave leta 1999, kar je omogočalo neposredno primerjavo med dosežki v
obeh raziskavah. Primerjava je pokazala, da so bili slovenski učenci v letu
2009 nekoliko bolj uspešni, kot so bili v letu 1999. Ker so bili slovenski
učenci edini med 15 državami, sodelujočimi v obeh raziskavah, ki so svoj
dosežek statistično pomembno izboljšali, je to razlog za zadovoljstvo.
Vednost ni edini cilj državljanske vzgoje, enako pomembni so vredno-
te, stališča in pripravljenost delovati. Raziskava iz leta 1999 je mednaro-
dno primerjalno izpostavila tri področja, kjer so bili odgovori slovenskih
učencev pomembno manj spodbudni kot odgovori učencev v drugih dr-
žavah. To so zaupanje vladnim institucijam, odnos do imigrantov in per-
itd.) v kontekstu različnih etičnih teorij šele omogoča resnično razume-
vanje dilem tako v zvezi s pomembnimi življenjskimi vprašanji (o etič-
ni dopustnosti abortusa, evtanazije, samomora, ubijanja v vojni, laganja
z namenom preprečitve še večjega zla itd.) kakor tudi socialnimi vpraša-
nji (o distributivni pravičnosti, pravicah posameznika v razmerju do in-
teresov skupnosti, solidarnosti itd.) in vprašanji, ki so v zadnjem desetle-
tju vedno bolj pereča in s katerimi se ukvarjata okoljska etika in bioetika
(odgovornost do okolja, kloniranje, genetski inženiring itd). Nekatera
od teh vprašanj so lahko obravnavana pri posameznih učnih predmetih
(državljanska vzgoja, biologija, geografija itd), vendar bodo učenci tež-
ko dojeli njihovo etično razsežnost, če ne poznajo temeljnih etičnih poj-
mov in dilem. Zato je treba etiki nameniti več pozornosti in jo, to je ena
od možnosti, ločiti od državljanske vzgoje ter uvesti kot poseben pred-
met v javno osnovno šolo. To bi moral biti predmet, ki bi bil obvezen
za vse učence. Ta predmet bi moral biti po eni strani zasnovan podob-
no kot pouk o religijah, se pravi kot pouk o etiki in moralni problemati-
ki, pri katerem so znanja posredovana na objektiven, kritičen in plurali-
stičen način. Po drugi strani pa bi lahko temeljil na že preverjenem mo-
delu filozofije za otroke, ki ob filozofskem raziskovanju etičnih proble-
mov meri predvsem na »razvijanje avtonomnega, kritičnega, refleksiv-
nega mišljenja«, kulture dialoga in razvijanje miselnih spretnosti.
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje
Prva tema primerjave so v mednarodnih primerjavah kognitivni
učinki šolskih sistemov oziroma vednost učencev. Vednost slovenskih
učencev se v raziskavi v letu 1999 ni statistično pomembno razlikova-
la od mednarodnega povprečja. Slika se v raziskavi v letu 2009 ni bistve-
no spremenila. Na preizkusu znanja so se slovenski učenci uvrstili neko-
liko nad mednarodno povprečje, in sicer na petnajsto mesto med 38 dr-
žavami. Raziskava iz leta 2009 je vključevala tudi niz vprašanj iz razi-
skave leta 1999, kar je omogočalo neposredno primerjavo med dosežki v
obeh raziskavah. Primerjava je pokazala, da so bili slovenski učenci v letu
2009 nekoliko bolj uspešni, kot so bili v letu 1999. Ker so bili slovenski
učenci edini med 15 državami, sodelujočimi v obeh raziskavah, ki so svoj
dosežek statistično pomembno izboljšali, je to razlog za zadovoljstvo.
Vednost ni edini cilj državljanske vzgoje, enako pomembni so vredno-
te, stališča in pripravljenost delovati. Raziskava iz leta 1999 je mednaro-
dno primerjalno izpostavila tri področja, kjer so bili odgovori slovenskih
učencev pomembno manj spodbudni kot odgovori učencev v drugih dr-
žavah. To so zaupanje vladnim institucijam, odnos do imigrantov in per-
