Page 156 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 156
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
roma presoja vrednosti in občutenje. Občutek je res notranje doživetje,
ki ima za subjekt lahko magične razsežnosti, vendar ostali dve kompo-
nenti ne spadata v isti register. Prepričanje je dostopno zunanji presoji in
je bodisi resnično bodisi neresnično, evalvacija pa je bodisi pravilna bo-
disi nepravilna, tako da se oba, tako prepričanje kot evalvacija, umeščata
na raven vednosti, racionalnega govora in argumentacije.
Za bolj celovito sliko pa je orisano notranjo strukturo patriotizma
potrebno dopolniti še z zunanjo strukturo. Tudi to je mogoče analizira-
ti na dveh ravneh: na ravni posameznika in na ravni družbe kot celote.
Patriotizem je potemtakem primerno razumeti kot moment širše celo-
te. Zapisati ga v naslov učnega predmeta je zato gesta, ki bi morala imeti
ustrezno pokritje v vseh krogih celote, v katere je patriotizem vpet. Brez
teh povezav, brez jasne in razločne prisotnosti patriotizma v vsakdanjih
ravnanjih odraslih in brez primerne ravni politične kulture v širši druž-
bi taka gesta ostaja prazna.
Pouk etike, ki nauči otroke razlikovati med dobrim in zlom, poma-
ga razumeti, kaj bi v določenih okoliščinah morali storiti ali kako bi mo-
rali živeti. V sodobnih družbah se, zaradi hitrih sprememb, povezanih
s tehnološkim razvojem, odpirajo nove moralne dileme. Nekatere dile-
me niso samo predmet javnih razprav, temveč tudi političnega odloča-
nja, včasih v obliki neposrednega odločanja vseh državljanov. Pri novih
dilemah ne gre samo za posnemanje preteklega delovanja, temveč za spo-
sobnost samostojne refleksije. Ta vsaj včasih terja razumevanje in upora-
bo etičnih načel. Če primerjamo predmetnik slovenske osnovne šole s
predmetniki drugih evropskih držav, se pokaže, da ima v mnogih drža-
vah etika v osnovni šoli večji obseg in tudi obravnava se v daljšem časov-
nem obdobju kot pri nas. V Sloveniji ima večina osnovnošolcev pouk eti-
ke le v okviru predmeta »Državljanska in domovinska vzgoja ter etika«.
Marginalni položaj etike v učnem načrtu je viden tako iz navedbe splo-
šnih ciljev tega predmeta kakor tudi iz navedenih kompetenc, ki naj bi
jih učenci pri pouku tega predmeta razvili. Že groba primerjava med Slo-
venijo in drugimi državami glede pouka, namenjenega etični problema-
tiki, kaže, da je »struktura« izobrazbe, ki jo pridobijo otroci v osnovni
šoli v večini evropskih držav drugačna od tiste, ki jo pridobijo v sloven-
skih. V Sloveniji sicer imamo obvezni predmet »Državljanska in domo-
vinska vzgoja ter etika« in obvezni izbirni predmet »Verstva in etika«,
vendar je v obeh primerih na etiki manjši poudarek, v drugem primeru
pa je etična tematika poleg tega še zožena, saj je tesno povezana z religi-
oznimi temami. V obeh predmetih tudi manjka osnovna teoretska pod-
laga, ki z opredelitvami temeljnih etičnih pojmov (dobro, zlo, pravičnost
roma presoja vrednosti in občutenje. Občutek je res notranje doživetje,
ki ima za subjekt lahko magične razsežnosti, vendar ostali dve kompo-
nenti ne spadata v isti register. Prepričanje je dostopno zunanji presoji in
je bodisi resnično bodisi neresnično, evalvacija pa je bodisi pravilna bo-
disi nepravilna, tako da se oba, tako prepričanje kot evalvacija, umeščata
na raven vednosti, racionalnega govora in argumentacije.
Za bolj celovito sliko pa je orisano notranjo strukturo patriotizma
potrebno dopolniti še z zunanjo strukturo. Tudi to je mogoče analizira-
ti na dveh ravneh: na ravni posameznika in na ravni družbe kot celote.
Patriotizem je potemtakem primerno razumeti kot moment širše celo-
te. Zapisati ga v naslov učnega predmeta je zato gesta, ki bi morala imeti
ustrezno pokritje v vseh krogih celote, v katere je patriotizem vpet. Brez
teh povezav, brez jasne in razločne prisotnosti patriotizma v vsakdanjih
ravnanjih odraslih in brez primerne ravni politične kulture v širši druž-
bi taka gesta ostaja prazna.
Pouk etike, ki nauči otroke razlikovati med dobrim in zlom, poma-
ga razumeti, kaj bi v določenih okoliščinah morali storiti ali kako bi mo-
rali živeti. V sodobnih družbah se, zaradi hitrih sprememb, povezanih
s tehnološkim razvojem, odpirajo nove moralne dileme. Nekatere dile-
me niso samo predmet javnih razprav, temveč tudi političnega odloča-
nja, včasih v obliki neposrednega odločanja vseh državljanov. Pri novih
dilemah ne gre samo za posnemanje preteklega delovanja, temveč za spo-
sobnost samostojne refleksije. Ta vsaj včasih terja razumevanje in upora-
bo etičnih načel. Če primerjamo predmetnik slovenske osnovne šole s
predmetniki drugih evropskih držav, se pokaže, da ima v mnogih drža-
vah etika v osnovni šoli večji obseg in tudi obravnava se v daljšem časov-
nem obdobju kot pri nas. V Sloveniji ima večina osnovnošolcev pouk eti-
ke le v okviru predmeta »Državljanska in domovinska vzgoja ter etika«.
Marginalni položaj etike v učnem načrtu je viden tako iz navedbe splo-
šnih ciljev tega predmeta kakor tudi iz navedenih kompetenc, ki naj bi
jih učenci pri pouku tega predmeta razvili. Že groba primerjava med Slo-
venijo in drugimi državami glede pouka, namenjenega etični problema-
tiki, kaže, da je »struktura« izobrazbe, ki jo pridobijo otroci v osnovni
šoli v večini evropskih držav drugačna od tiste, ki jo pridobijo v sloven-
skih. V Sloveniji sicer imamo obvezni predmet »Državljanska in domo-
vinska vzgoja ter etika« in obvezni izbirni predmet »Verstva in etika«,
vendar je v obeh primerih na etiki manjši poudarek, v drugem primeru
pa je etična tematika poleg tega še zožena, saj je tesno povezana z religi-
oznimi temami. V obeh predmetih tudi manjka osnovna teoretska pod-
laga, ki z opredelitvami temeljnih etičnih pojmov (dobro, zlo, pravičnost
