Page 155 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 155
sklepi in predlogi
vključuje poleg ljubezni (ali posebne naklonjenosti) do domovine tudi
občutek osebne identifikacije s to domovino, posebno skrb za dobrobit
lastne domovine in voljo do žrtvovanja v prid tej domovini. A ta defini-
cija je ustrezna le, kadar domovina ni enaka naciji. Ko se izraza »domo-
vina« in »nacija« uporabljata kot sinonima, ta definicija ne more raz-
likovati med patriotizmom in nacionalizmom. Od sredine devetnajste-
ga stoletja sta bila patriotizem in nacionalizem vedno bolj prepletena z
novo idejo etnično homogene in centralizirane nacionalne države. Po-
sledično se je razumevanje patriotizma močno spremenilo. Stare repu-
blikanske vrednote, kot sta svoboda in politične pravice, so bile zame-
njane z vrednoto kulturne enotnosti nacije. Čeprav je bil patriotizem še
vedno razumljen kot ljubezen do domovine, ta ljubezen ni bila več razu-
mljena kot ljubezen do obče svobode, ki jo predlaga razum, ker je svo-
boda človekovo največje dobro, ampak bodisi kot ljubezen do lastne na-
cionalne kulture bodisi kot ljubezen do svobode duha. Zato je pri ra-
zumevanju patriotizma potrebno upoštevati več momentov. Prvič: pa-
triotizem je bil vedno definiran kot ljubezen do domovine in ta ljube-
zen je bila večinoma razumljena kot naravno čustvo, naklonjenost ali
strast. To pomeni, da ljubezen ni odvisna od nas. Drugič: prevladujoča
interpretacija patriotizma kot čustva vodi do zaključka, da patriotizem
ne more biti moralna dolžnost, a ta zaključek je napačen. Tretjič: domo-
vina kot objekt te ljubezni ni bila vedno ista entiteta. Večinoma je bila
ena od oblik države ali nacija. Problem je v tem, kako razumeti te spre-
membe objekta ljubezni. Četrtič: patria ni isto kot nacija v svojem etnič-
nem in kulturnem smislu. Prav zato je treba razlikovati med patriotiz-
mom in nacionalizmom. Petič: patria je lahko rojstni kraj, mesto ali dr-
žava, morda tudi Evropska unija in celo Božja država. Precej manj jasno
je, ali je lahko tudi svet domovina. Šestič: patria je oblika politične sku-
pnosti, običajno je republikanska država. Če sledimo nekaterim inter-
pretacijam, lahko ustavni patriotizem razumemo preprosto kot obliko
liberalne demokracije. Zato bi v tem primeru patria ne bila nič drugega
kot liberalna demokratična država, patriotizem pa ljubezen do, ali nave-
zanost na, njene ustavne vrednote in norme. Sedmič: celo ko je patrioti-
zem ljubezen do moderne republike v smislu ustavne demokracije, je pa-
triotizem še vedno ljubezen do politične institucije, kljub temu, da ute-
leša svobodo in druge pomembne moralne principe v svoji zakonoda-
ji in postopkih.
Za patriotizem lahko rečemo, da je močno čustvo. Robert Nozick
na konceptualni ravni opozarja, da imajo čustva kompleksno strukturo,
v kateri imajo bistveno vlogo tri komponente: prepričanje, evalvacija ozi-
vključuje poleg ljubezni (ali posebne naklonjenosti) do domovine tudi
občutek osebne identifikacije s to domovino, posebno skrb za dobrobit
lastne domovine in voljo do žrtvovanja v prid tej domovini. A ta defini-
cija je ustrezna le, kadar domovina ni enaka naciji. Ko se izraza »domo-
vina« in »nacija« uporabljata kot sinonima, ta definicija ne more raz-
likovati med patriotizmom in nacionalizmom. Od sredine devetnajste-
ga stoletja sta bila patriotizem in nacionalizem vedno bolj prepletena z
novo idejo etnično homogene in centralizirane nacionalne države. Po-
sledično se je razumevanje patriotizma močno spremenilo. Stare repu-
blikanske vrednote, kot sta svoboda in politične pravice, so bile zame-
njane z vrednoto kulturne enotnosti nacije. Čeprav je bil patriotizem še
vedno razumljen kot ljubezen do domovine, ta ljubezen ni bila več razu-
mljena kot ljubezen do obče svobode, ki jo predlaga razum, ker je svo-
boda človekovo največje dobro, ampak bodisi kot ljubezen do lastne na-
cionalne kulture bodisi kot ljubezen do svobode duha. Zato je pri ra-
zumevanju patriotizma potrebno upoštevati več momentov. Prvič: pa-
triotizem je bil vedno definiran kot ljubezen do domovine in ta ljube-
zen je bila večinoma razumljena kot naravno čustvo, naklonjenost ali
strast. To pomeni, da ljubezen ni odvisna od nas. Drugič: prevladujoča
interpretacija patriotizma kot čustva vodi do zaključka, da patriotizem
ne more biti moralna dolžnost, a ta zaključek je napačen. Tretjič: domo-
vina kot objekt te ljubezni ni bila vedno ista entiteta. Večinoma je bila
ena od oblik države ali nacija. Problem je v tem, kako razumeti te spre-
membe objekta ljubezni. Četrtič: patria ni isto kot nacija v svojem etnič-
nem in kulturnem smislu. Prav zato je treba razlikovati med patriotiz-
mom in nacionalizmom. Petič: patria je lahko rojstni kraj, mesto ali dr-
žava, morda tudi Evropska unija in celo Božja država. Precej manj jasno
je, ali je lahko tudi svet domovina. Šestič: patria je oblika politične sku-
pnosti, običajno je republikanska država. Če sledimo nekaterim inter-
pretacijam, lahko ustavni patriotizem razumemo preprosto kot obliko
liberalne demokracije. Zato bi v tem primeru patria ne bila nič drugega
kot liberalna demokratična država, patriotizem pa ljubezen do, ali nave-
zanost na, njene ustavne vrednote in norme. Sedmič: celo ko je patrioti-
zem ljubezen do moderne republike v smislu ustavne demokracije, je pa-
triotizem še vedno ljubezen do politične institucije, kljub temu, da ute-
leša svobodo in druge pomembne moralne principe v svoji zakonoda-
ji in postopkih.
Za patriotizem lahko rečemo, da je močno čustvo. Robert Nozick
na konceptualni ravni opozarja, da imajo čustva kompleksno strukturo,
v kateri imajo bistveno vlogo tri komponente: prepričanje, evalvacija ozi-
