Page 153 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 153
sklepi in predlogi
- vključitev temeljnih načel s področja državljanske vzgoje v zako-
nodajo, ki ureja delovanje javnega sistema vzgoje in izobraževanja;
- vključitev vsebin s področja državljanske vzgoje v šolski kuriku-
lum;
- organizacija obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, ki spodbujajo
participacijo učencev (npr. šolski parlament);
- razvoj učbenikov ter ostalih didaktičnih materialov in gradiv s
širšega vsebinskega področja državljanske vzgoje;
- vzpostavitev podporne mreže za izobraževanje in izpopolnjeva-
nje učiteljev in ostalih pedagoških delavcev;
- vključitev evropske dimenzije v osnovnošolskem in srednješol-
skem kurikulumu.
Področje vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in
sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo je vključeno v večino
nacionalnih kurikulumov sistemov vzgoje in izobraževanja znotraj dr-
žav EU ter držav članic Sveta Evrope.
Vsaka koncepcija državljanstva neizogibno sklepa o obeh polih raz-
merja med posameznikom in državo. Ko pa pridemo do ravni specifič-
nih razlik, se ob vrsti vsebin, ki ne manjkajo v nobenem od kurikulumov
državljanske vzgoje (npr. prezentacije političnega sistema, vprašanja člo-
vekovih pravic, ipd.), kaže opredeljenost s konkretnimi tematikami, ki
so za vsako skupnost posebej pomembne. Vprašanje imigracije je deni-
mo tematika, ki je na svoj način pomembna v ZDA, drugače v nekdanjih
kolonialnih metropolah in spet drugače v državah, kakršna je Slovenija
s svojim specifičnim poudarjanjem identitete.
Če na državljansko vzgojo gledamo iz zornega kota kompetenc, v
njihove sestavine spada znanje, ki naj bo zgodovinsko in sodobno, razu-
mevanje strukture in mehanizmov ustavne oblasti, poznavanje lokalnih
političnih akterjev ter funkcij demokratičnih institucij. Učenci mora-
jo pridobiti kognitivne in sodelovalne (participatory) spretnosti, kakršne
so zmožnost razumeti in analizirati podatke, ali pa spretnosti, ki učencu
omogočajo reševanje sporov v skupini. Državljanske dispozicije, v okvi-
ru motivacij za obnašanje ter za sprejemanje vrednot in zavzemanje drže
(attitude), vključujejo smisel za pravičnost in enakost kakor tudi smisel
osebne odgovornosti. Učenci ne bodo povezali znanj in spretnosti z dis-
pozicijami brez izkušnje ali razlogov za verjetje, da je participacija po-
membna.
V ZDA so poskusili oblikovati skupne standarde. Iz ameriškega pri-
mera je razvidno, da kurikulum državljanske vzgoje odseva politične
- vključitev temeljnih načel s področja državljanske vzgoje v zako-
nodajo, ki ureja delovanje javnega sistema vzgoje in izobraževanja;
- vključitev vsebin s področja državljanske vzgoje v šolski kuriku-
lum;
- organizacija obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, ki spodbujajo
participacijo učencev (npr. šolski parlament);
- razvoj učbenikov ter ostalih didaktičnih materialov in gradiv s
širšega vsebinskega področja državljanske vzgoje;
- vzpostavitev podporne mreže za izobraževanje in izpopolnjeva-
nje učiteljev in ostalih pedagoških delavcev;
- vključitev evropske dimenzije v osnovnošolskem in srednješol-
skem kurikulumu.
Področje vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in
sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo je vključeno v večino
nacionalnih kurikulumov sistemov vzgoje in izobraževanja znotraj dr-
žav EU ter držav članic Sveta Evrope.
Vsaka koncepcija državljanstva neizogibno sklepa o obeh polih raz-
merja med posameznikom in državo. Ko pa pridemo do ravni specifič-
nih razlik, se ob vrsti vsebin, ki ne manjkajo v nobenem od kurikulumov
državljanske vzgoje (npr. prezentacije političnega sistema, vprašanja člo-
vekovih pravic, ipd.), kaže opredeljenost s konkretnimi tematikami, ki
so za vsako skupnost posebej pomembne. Vprašanje imigracije je deni-
mo tematika, ki je na svoj način pomembna v ZDA, drugače v nekdanjih
kolonialnih metropolah in spet drugače v državah, kakršna je Slovenija
s svojim specifičnim poudarjanjem identitete.
Če na državljansko vzgojo gledamo iz zornega kota kompetenc, v
njihove sestavine spada znanje, ki naj bo zgodovinsko in sodobno, razu-
mevanje strukture in mehanizmov ustavne oblasti, poznavanje lokalnih
političnih akterjev ter funkcij demokratičnih institucij. Učenci mora-
jo pridobiti kognitivne in sodelovalne (participatory) spretnosti, kakršne
so zmožnost razumeti in analizirati podatke, ali pa spretnosti, ki učencu
omogočajo reševanje sporov v skupini. Državljanske dispozicije, v okvi-
ru motivacij za obnašanje ter za sprejemanje vrednot in zavzemanje drže
(attitude), vključujejo smisel za pravičnost in enakost kakor tudi smisel
osebne odgovornosti. Učenci ne bodo povezali znanj in spretnosti z dis-
pozicijami brez izkušnje ali razlogov za verjetje, da je participacija po-
membna.
V ZDA so poskusili oblikovati skupne standarde. Iz ameriškega pri-
mera je razvidno, da kurikulum državljanske vzgoje odseva politične
