Page 152 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 152
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
kse. Dve skrajni točki razlike oblikujeta diskurzivni prostor, v katerem
lahko opazujemo boj za definicijo državljanske vzgoje v posamezni dr-
žavi in v mednarodnem merilu.
Dokumenti in modeli
Državljanska vzgoja je deležna vedno več pozornosti v okviru držav
članic EU, Evropske komisije (npr. program Europe for Citizens), med-
vladnih ter drugih mednarodnih in regionalnih organizacij (Svet Evro-
pe, UNESCO, OVSE, OECD). Posebej pomembne so primerjalna ana-
liza izobraževalnih politik na področju izobraževanja za demokratično dr-
žavljanstvo v okviru študije mreže Eurydice Državljanska vzgoja v Evropi;
primerjalna analiza vseevropske študije Sveta Evrope o izobraževalnih
politikah na področju izobraževanja za demokratično državljanstvo ter
pregled rezultatov projekta Sveta Evrope »Izobraževanje za demokra-
tično državljanstvo«. Med prioritetna cilja programa Evropske komisi-
je »Izobraževanje in usposabljanje 2010« sodita tudi »individualni ra-
zvoj posameznika« ter »razvoj družbe, ki zlasti s krepitvijo demokra-
cije zmanjšuje razlike in neenakosti med posamezniki in skupinami«.
Znotraj tega programa je poseben poudarek namenjen tudi spodbuja-
nju aktivnega državljanstva, zagotavljanju odprtega učnega okolja, ena-
kim možnostim in socialni koheziji. Ključna sporočila Konkretnih bo-
dočih ciljev za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evro-
pi poseben poudarek namenjajo vlogi vzgoje in izobraževanja, ki ga za-
gotavlja država pri spodbujanju vzgoje za večkulturnost, spoštovanje raz-
ličnosti in sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo in krepi-
tvi socialne kohezije. Razvoj tega vsebinskega področja, kakor izposta-
vlja François Audigier, kaže na dve vrsti sprememb: [i] spremembo pri-
stopa; [ii] spremembo pojmovanja. Prva sprememba predstavlja prehod
od pristopa, pri katerem je bil glavni namen prenos vednosti oz. pouče-
vanja znanje, k pristopu, ki poudarja individualno izkušnjo posamezni-
ka in iskanje praks, namenjenih promoviranju različnih kompetenc po-
sameznika, ter posveča posebno pozornost demokratičnemu državljan-
stvu. Druga sprememba predstavlja razširitev širšega področja vzgoje
mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in sprejemanje drugač-
nosti. Evropsko informacijsko omrežje Eurydice je leta 2005 izdalo pri-
merjalno analizo kurikulumov državljanske vzgoje, ki posebej poudar-
ja – kakor je zapisano v uvodu samega poročila – naslednje elemente dr-
žavljanske vzgoje:
kse. Dve skrajni točki razlike oblikujeta diskurzivni prostor, v katerem
lahko opazujemo boj za definicijo državljanske vzgoje v posamezni dr-
žavi in v mednarodnem merilu.
Dokumenti in modeli
Državljanska vzgoja je deležna vedno več pozornosti v okviru držav
članic EU, Evropske komisije (npr. program Europe for Citizens), med-
vladnih ter drugih mednarodnih in regionalnih organizacij (Svet Evro-
pe, UNESCO, OVSE, OECD). Posebej pomembne so primerjalna ana-
liza izobraževalnih politik na področju izobraževanja za demokratično dr-
žavljanstvo v okviru študije mreže Eurydice Državljanska vzgoja v Evropi;
primerjalna analiza vseevropske študije Sveta Evrope o izobraževalnih
politikah na področju izobraževanja za demokratično državljanstvo ter
pregled rezultatov projekta Sveta Evrope »Izobraževanje za demokra-
tično državljanstvo«. Med prioritetna cilja programa Evropske komisi-
je »Izobraževanje in usposabljanje 2010« sodita tudi »individualni ra-
zvoj posameznika« ter »razvoj družbe, ki zlasti s krepitvijo demokra-
cije zmanjšuje razlike in neenakosti med posamezniki in skupinami«.
Znotraj tega programa je poseben poudarek namenjen tudi spodbuja-
nju aktivnega državljanstva, zagotavljanju odprtega učnega okolja, ena-
kim možnostim in socialni koheziji. Ključna sporočila Konkretnih bo-
dočih ciljev za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evro-
pi poseben poudarek namenjajo vlogi vzgoje in izobraževanja, ki ga za-
gotavlja država pri spodbujanju vzgoje za večkulturnost, spoštovanje raz-
ličnosti in sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo in krepi-
tvi socialne kohezije. Razvoj tega vsebinskega področja, kakor izposta-
vlja François Audigier, kaže na dve vrsti sprememb: [i] spremembo pri-
stopa; [ii] spremembo pojmovanja. Prva sprememba predstavlja prehod
od pristopa, pri katerem je bil glavni namen prenos vednosti oz. pouče-
vanja znanje, k pristopu, ki poudarja individualno izkušnjo posamezni-
ka in iskanje praks, namenjenih promoviranju različnih kompetenc po-
sameznika, ter posveča posebno pozornost demokratičnemu državljan-
stvu. Druga sprememba predstavlja razširitev širšega področja vzgoje
mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in sprejemanje drugač-
nosti. Evropsko informacijsko omrežje Eurydice je leta 2005 izdalo pri-
merjalno analizo kurikulumov državljanske vzgoje, ki posebej poudar-
ja – kakor je zapisano v uvodu samega poročila – naslednje elemente dr-
žavljanske vzgoje:
