Page 151 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 151
epi in predlogi
Povzetek ugotovitev za vsak zastavljen raziskovalni cilj
Teoretske razprave
Glede na to, da so šolski sistem prevzeli veliko družinskih in dru-
gih funkcij nekdanjih ozkih skupnosti, so ti sistemi postali tar-
ča mnogih zahtev na področjih socializacije mladine. Prevladujoči za-
misli o ciljih državljanske vzgoje sta na eni strani zamisel o vzgoji in iz-
obraževanju avtonomnih posameznikov in na drugi zamisel o oblikova-
nju pripadnosti posameznika skupnosti. Dilema med tema dvema zami-
slima je konstitutivno vpisana v temelje koncepta državljanske vzgoje.
Gre za dialektiko razmerij med različnimi razumevanji samega pojma
družbe, ki niso stabilna in ne koherentna. O državljanski vzgoji je na-
sploh mogoče govoriti z dveh ključnih aspektov: a. kot o vzgoji drža-
vljank in državljanov; b. kot o pouku o ustanovah države. Prva modali-
teta se nanaša na celokupni vzgojnoizobraževalni učinek javne šole, to-
rej na njeno reprodukcijsko funkcijo. Druga modaliteta (aspekt b) raz-
pravljanja o državljanski vzgoji izvira iz vzgojnoizobraževalnega konte-
ksta in se bolj ukvarja s problematiko samega kurikuluma državljanske
vzgoje. To glavno razliko bi bilo treba obravnavati v optiki dveh temelj-
nih opredelitev pojma državljanske vzgoje: prva definicija vodi k vizi-
ji avtonomnega posameznika, njegovih pravic in potreb, druga defini-
cija pa vodi k viziji, ki zagovarja primarnost skupnosti. Seveda je težko
najti obe pojmovanji v »čisti« obliki v kateri koli vzgojni stvarnosti ali
v obliki dokončnega »modela« učnega načrta in/ali izobraževalne pra-
Povzetek ugotovitev za vsak zastavljen raziskovalni cilj
Teoretske razprave
Glede na to, da so šolski sistem prevzeli veliko družinskih in dru-
gih funkcij nekdanjih ozkih skupnosti, so ti sistemi postali tar-
ča mnogih zahtev na področjih socializacije mladine. Prevladujoči za-
misli o ciljih državljanske vzgoje sta na eni strani zamisel o vzgoji in iz-
obraževanju avtonomnih posameznikov in na drugi zamisel o oblikova-
nju pripadnosti posameznika skupnosti. Dilema med tema dvema zami-
slima je konstitutivno vpisana v temelje koncepta državljanske vzgoje.
Gre za dialektiko razmerij med različnimi razumevanji samega pojma
družbe, ki niso stabilna in ne koherentna. O državljanski vzgoji je na-
sploh mogoče govoriti z dveh ključnih aspektov: a. kot o vzgoji drža-
vljank in državljanov; b. kot o pouku o ustanovah države. Prva modali-
teta se nanaša na celokupni vzgojnoizobraževalni učinek javne šole, to-
rej na njeno reprodukcijsko funkcijo. Druga modaliteta (aspekt b) raz-
pravljanja o državljanski vzgoji izvira iz vzgojnoizobraževalnega konte-
ksta in se bolj ukvarja s problematiko samega kurikuluma državljanske
vzgoje. To glavno razliko bi bilo treba obravnavati v optiki dveh temelj-
nih opredelitev pojma državljanske vzgoje: prva definicija vodi k vizi-
ji avtonomnega posameznika, njegovih pravic in potreb, druga defini-
cija pa vodi k viziji, ki zagovarja primarnost skupnosti. Seveda je težko
najti obe pojmovanji v »čisti« obliki v kateri koli vzgojni stvarnosti ali
v obliki dokončnega »modela« učnega načrta in/ali izobraževalne pra-
