Page 150 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 150
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
in nekoliko bolj konkretna. Ni pa resne pomoči učiteljem, kako naj za-
snujejo posamezno temo. To je posebej problematično, ker se učitelji ne
morejo opreti na poznavanje discipline, na kateri predmet temelji, saj ta
ne temelji na eni sami, temveč na več disciplinah, poleg tega pa so le redki
učitelji predmeta študirali eno od disciplin, na katerih predmet temelji.
Res pa je, da je to, kar naj bi učenci znali, opredeljeno v četrtem po-
glavju učnega načrta z naslovom »Pričakovani rezultati«. Učni načrt
navaja 7 pričakovanih rezultatov na koncu sedmega razreda, 5 pričako-
vanih rezultatov ob koncu osmega razreda in več kot dve strani pričako-
vanih rezultatov na koncu devetega razreda. To je presenetljivo, saj gre
za predmet, ki je v sedmem in osmem razredu, v devetem pa ga ni več.
Tudi cilji in vsebine so v učnem načrtu navedeni samo za sedmi in osmi
razred, ne pa tudi za deveti. Pa vendarle so za deveti razred navedeni pri-
čakovani rezultati. Kako to razumeti? Ena od razlag je morda, da šola
sama proizvaja obilico učnikov na področju državljanskega izobraževa-
nja, zato lahko pričakuje pomemben napredek ob koncu devetega razre-
da. Ker je napredek ob koncu devetega razreda, ko učenci nimajo pred-
meta DDVE, bistveno večji kot tisti po sedmem in po osmem razredu,
ko imajo ta predmet, se ponuja sklep, da predmet DDVE ne pomaga pri
osvajanju državljanskih znanj in kompetenc. Ko predmeta v predmetni-
ku ni, se glede na pričakovane rezultate zgodi neverjeten skok v znanju
učencev, ko pa je v predmetniku, komaj opazimo razliko v dosežkih.
Tovrstne pomanjkljivosti nakazujejo, da učni načrt ni bil deležen re-
snega strokovnega pregleda, preden je bil potrjen na Strokovnem svetu
za splošno izobraževanje in dobil javno veljavnost.
in nekoliko bolj konkretna. Ni pa resne pomoči učiteljem, kako naj za-
snujejo posamezno temo. To je posebej problematično, ker se učitelji ne
morejo opreti na poznavanje discipline, na kateri predmet temelji, saj ta
ne temelji na eni sami, temveč na več disciplinah, poleg tega pa so le redki
učitelji predmeta študirali eno od disciplin, na katerih predmet temelji.
Res pa je, da je to, kar naj bi učenci znali, opredeljeno v četrtem po-
glavju učnega načrta z naslovom »Pričakovani rezultati«. Učni načrt
navaja 7 pričakovanih rezultatov na koncu sedmega razreda, 5 pričako-
vanih rezultatov ob koncu osmega razreda in več kot dve strani pričako-
vanih rezultatov na koncu devetega razreda. To je presenetljivo, saj gre
za predmet, ki je v sedmem in osmem razredu, v devetem pa ga ni več.
Tudi cilji in vsebine so v učnem načrtu navedeni samo za sedmi in osmi
razred, ne pa tudi za deveti. Pa vendarle so za deveti razred navedeni pri-
čakovani rezultati. Kako to razumeti? Ena od razlag je morda, da šola
sama proizvaja obilico učnikov na področju državljanskega izobraževa-
nja, zato lahko pričakuje pomemben napredek ob koncu devetega razre-
da. Ker je napredek ob koncu devetega razreda, ko učenci nimajo pred-
meta DDVE, bistveno večji kot tisti po sedmem in po osmem razredu,
ko imajo ta predmet, se ponuja sklep, da predmet DDVE ne pomaga pri
osvajanju državljanskih znanj in kompetenc. Ko predmeta v predmetni-
ku ni, se glede na pričakovane rezultate zgodi neverjeten skok v znanju
učencev, ko pa je v predmetniku, komaj opazimo razliko v dosežkih.
Tovrstne pomanjkljivosti nakazujejo, da učni načrt ni bil deležen re-
snega strokovnega pregleda, preden je bil potrjen na Strokovnem svetu
za splošno izobraževanje in dobil javno veljavnost.
