Page 114 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 114
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
državljanske vzgoje in zadeva kurikularno načrtovanje nasploh. Dejstvo
je namreč, da sta družboslovje in humanistika v zadnji triadi zastopana
v obveznem delu zgolj pri zgodovini, geografiji (ne v celoti, geografija za-
vzema tako naravoslovno kot družboslovno perspektivo) ter pri predme-
tu evalvacije – državljanski vzgoji.
Navedena poglavja iz učnega načrta so zgolj tista, za katera lahko re-
čemo, da izrazito odstopajo od vsebin državljanske vzgoje, ki jih je mo-
goče strniti v naslednje štiri vidike:7
- politična razsežnost: sodelovanje v procesih demokratičnega od-
ločanja,
- pravna razsežnost: poznavanje in uresničevanje državljanskih
pravic in odgovornosti,
- družbeno-kulturna razsežnost: spoštovanje temeljnih demokra-
tičnih vrednot, nacionalne zgodovine, jezika in kulturne dedišči-
ne,
- socialno-ekonomska razsežnost: zlasti boj zoper socialno izklju-
čenost in marginalizacijo, upoštevanje novih oblik dela in razvoja
skupnosti (Sardoč, 2005: 6).
Vsem štirim navedenim vidikom je skupen fokus na družbeno in po-
litično, ne pa na psihološko. Najožji vidik obravnave je lahko tudi precej
specifična družbena skupina, toda ta vidik je še zmerom širši od osredo-
točenja na posameznika oziroma njegove psihološke značilnosti, hkra-
ti je tudi širši od perspektive primarnih skupin, kot je denimo družina.
Podroben pregled obveznih vsebin državljanske vzgoje iz leta 1999
pokaže, da lahko tudi v poglavjih, ki jih do sedaj nismo omenili, najde-
mo vsebine, ki jih po navedenih kriterijih le stežka umestimo v ta pred-
met. V nadaljevanju bomo zato ta poglavja pokomentirali kar po vrsti,
kot so navedena v učnem načrtu.
7. razred
1. Življenje v skupnosti, narod, država
Poglavje vsebinsko v celoti sodi v kontekst poučevanja državljanske
vzgoje.
2. Družina
Glej zgoraj.
3. Vzorniki in avtoritete
Glej zgoraj.
4. Sporazumevanje in sporočanje v skupnosti
7 Državljanska vzgoja v tem kontekstu pomeni tako samostojni predmet kot t. i. kroskurikularne vse-
bine.
državljanske vzgoje in zadeva kurikularno načrtovanje nasploh. Dejstvo
je namreč, da sta družboslovje in humanistika v zadnji triadi zastopana
v obveznem delu zgolj pri zgodovini, geografiji (ne v celoti, geografija za-
vzema tako naravoslovno kot družboslovno perspektivo) ter pri predme-
tu evalvacije – državljanski vzgoji.
Navedena poglavja iz učnega načrta so zgolj tista, za katera lahko re-
čemo, da izrazito odstopajo od vsebin državljanske vzgoje, ki jih je mo-
goče strniti v naslednje štiri vidike:7
- politična razsežnost: sodelovanje v procesih demokratičnega od-
ločanja,
- pravna razsežnost: poznavanje in uresničevanje državljanskih
pravic in odgovornosti,
- družbeno-kulturna razsežnost: spoštovanje temeljnih demokra-
tičnih vrednot, nacionalne zgodovine, jezika in kulturne dedišči-
ne,
- socialno-ekonomska razsežnost: zlasti boj zoper socialno izklju-
čenost in marginalizacijo, upoštevanje novih oblik dela in razvoja
skupnosti (Sardoč, 2005: 6).
Vsem štirim navedenim vidikom je skupen fokus na družbeno in po-
litično, ne pa na psihološko. Najožji vidik obravnave je lahko tudi precej
specifična družbena skupina, toda ta vidik je še zmerom širši od osredo-
točenja na posameznika oziroma njegove psihološke značilnosti, hkra-
ti je tudi širši od perspektive primarnih skupin, kot je denimo družina.
Podroben pregled obveznih vsebin državljanske vzgoje iz leta 1999
pokaže, da lahko tudi v poglavjih, ki jih do sedaj nismo omenili, najde-
mo vsebine, ki jih po navedenih kriterijih le stežka umestimo v ta pred-
met. V nadaljevanju bomo zato ta poglavja pokomentirali kar po vrsti,
kot so navedena v učnem načrtu.
7. razred
1. Življenje v skupnosti, narod, država
Poglavje vsebinsko v celoti sodi v kontekst poučevanja državljanske
vzgoje.
2. Družina
Glej zgoraj.
3. Vzorniki in avtoritete
Glej zgoraj.
4. Sporazumevanje in sporočanje v skupnosti
7 Državljanska vzgoja v tem kontekstu pomeni tako samostojni predmet kot t. i. kroskurikularne vse-
bine.
