Page 116 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 116
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
lje, da ob obveznih obravnavajo še katero od poglavij iz izbirnih vsebin,
tako da v izvedbi pouka temu pomembnemu tematskemu sklopu pre-
prosto ni mogoče oziroma dovoljeno nameniti ustreznega prostora.
4. Poklic in delo
Teme v tem poglavju sodijo v državljansko vzgojo, saj obsegajo vpra-
šanja delovnopravnih razmerij, vloge sindikatov, razmerij med delom in
kapitalom. Ob tem sestavljajo poglavje teme znanja, šolanja, vseživljenj-
skega učenje, ki nekako še sodijo v kontekst »poklica in dela«, a tudi
ekonomike gospodinjstva: načine plačevanja, vprašanja potrošništva in
potrošniških pravic, ki pod takšen naslov gotovo ne sodijo. Kar v učnem
načrtu manjka in je v zvezi z vsebinami tega poglavja, so temeljni eko-
nomski pojmi: delo, kapital, lastnina, podjetje, trg itd.
5. Družba prihodnosti ali za kakšno prihodnost gre
V tem poglavju najdemo teme globalizacije, tehnološkega, ekonom-
skega in družbenega razvoja, z njimi poveznih okoljskih problemov in
možnih načinov njihovega reševanja. Poglavje poveže lokalno in glo-
balno perspektivo. Del poglavja so tudi etična načela, na podlagi kate-
rih se kaže lotiti reševanja problemov človeštva. Problemi tega poglavja
so identični problemom tretjega poglavja (Urejanje). Gre za številne in
ključne teme, ki bi morale biti pomemben del državljanske vzgoje, ne pa
zgolj eno od njenih poglavij. Problem tega poglavja je še tematska hetero-
genost: od mednarodnih odnosov preko različnih vidikov globalizacije
do pojma potrošniške družbe in vprašanj trajnostnega razvoja. Vprašlji-
vo je torej, kako vsebine tega poglavja koherentno obravnavati.
Izbirne vsebine
Učni načrt izbirnih vsebin pravzaprav ne opredeli drugače, kot da
zgolj navede njihova poimenovanja oziroma naslove, tako da so cilji, pre-
dlagane vsebine in pojmi v tem primeru del učiteljeve avtonomne izbi-
re. Naslovi izbirnih vsebin pretežno implicirajo teme, ki prej kot v drža-
vljansko vzgojo sodijo v psihologijo, njihov domet pa praviloma ni druž-
beno ali politično, pač pa v glavnem različni aspekti posameznikovega
življenja oziroma medosebni odnosi med posamezniki ali v majhnih sku-
pinah. Izbirne vsebine, ki glede na navodilo iz učnega načrta obsegajo
približno tretjino predmeta, tako povečini niso vsebinski del državljan-
ske vzgoje.
Učni načrt za državljansko vzgojo in etiko iz leta 1999 je torej vse-
binsko preobsežen, pri čemer to ni kvantitativna ocena, pač pa gre za
ugotovitev, da je v njem preveč vsebin, ki v državljansko vzgojo bodisi
sploh ne sodijo ali pa je njihova povezava z državljanskimi in političnimi
lje, da ob obveznih obravnavajo še katero od poglavij iz izbirnih vsebin,
tako da v izvedbi pouka temu pomembnemu tematskemu sklopu pre-
prosto ni mogoče oziroma dovoljeno nameniti ustreznega prostora.
4. Poklic in delo
Teme v tem poglavju sodijo v državljansko vzgojo, saj obsegajo vpra-
šanja delovnopravnih razmerij, vloge sindikatov, razmerij med delom in
kapitalom. Ob tem sestavljajo poglavje teme znanja, šolanja, vseživljenj-
skega učenje, ki nekako še sodijo v kontekst »poklica in dela«, a tudi
ekonomike gospodinjstva: načine plačevanja, vprašanja potrošništva in
potrošniških pravic, ki pod takšen naslov gotovo ne sodijo. Kar v učnem
načrtu manjka in je v zvezi z vsebinami tega poglavja, so temeljni eko-
nomski pojmi: delo, kapital, lastnina, podjetje, trg itd.
5. Družba prihodnosti ali za kakšno prihodnost gre
V tem poglavju najdemo teme globalizacije, tehnološkega, ekonom-
skega in družbenega razvoja, z njimi poveznih okoljskih problemov in
možnih načinov njihovega reševanja. Poglavje poveže lokalno in glo-
balno perspektivo. Del poglavja so tudi etična načela, na podlagi kate-
rih se kaže lotiti reševanja problemov človeštva. Problemi tega poglavja
so identični problemom tretjega poglavja (Urejanje). Gre za številne in
ključne teme, ki bi morale biti pomemben del državljanske vzgoje, ne pa
zgolj eno od njenih poglavij. Problem tega poglavja je še tematska hetero-
genost: od mednarodnih odnosov preko različnih vidikov globalizacije
do pojma potrošniške družbe in vprašanj trajnostnega razvoja. Vprašlji-
vo je torej, kako vsebine tega poglavja koherentno obravnavati.
Izbirne vsebine
Učni načrt izbirnih vsebin pravzaprav ne opredeli drugače, kot da
zgolj navede njihova poimenovanja oziroma naslove, tako da so cilji, pre-
dlagane vsebine in pojmi v tem primeru del učiteljeve avtonomne izbi-
re. Naslovi izbirnih vsebin pretežno implicirajo teme, ki prej kot v drža-
vljansko vzgojo sodijo v psihologijo, njihov domet pa praviloma ni druž-
beno ali politično, pač pa v glavnem različni aspekti posameznikovega
življenja oziroma medosebni odnosi med posamezniki ali v majhnih sku-
pinah. Izbirne vsebine, ki glede na navodilo iz učnega načrta obsegajo
približno tretjino predmeta, tako povečini niso vsebinski del državljan-
ske vzgoje.
Učni načrt za državljansko vzgojo in etiko iz leta 1999 je torej vse-
binsko preobsežen, pri čemer to ni kvantitativna ocena, pač pa gre za
ugotovitev, da je v njem preveč vsebin, ki v državljansko vzgojo bodisi
sploh ne sodijo ali pa je njihova povezava z državljanskimi in političnimi
