Page 119 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 119
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
skrčil obseg tem, ki sodijo v domeno psihologije. Te spremembe so glede
na obseg predmeta smiselne,8 vendar pa že pregled naslovov tematskih
sklopov razkrije vrsto strokovnih zadreg.
Naslov poglavja Človekove pravice in odgovornosti denimo implici-
ra neko recipročnost med človekovimi pravicami in človekovimi »od-
govornostmi«, ki je politična teorija ne pozna in lahko zavaja. Res je, da
pravica enega pomeni tudi mejo pravic drugih, vendar so temeljne člo-
vekove pravice univerzalne in nedeljive, medtem ko so »odgovornosti«
praviloma pogojene s političnim kontekstom (zakoni držav, ki urejajo
ista področja, se lahko radikalno razlikujejo) in z družbenim položajem
posameznika (»odgovornosti« posameznikov se razlikujejo). »Odgo-
vornosti« torej niso univerzalne.
Naslov Človeške različnosti (iz večkulturnosti v medkulturnost) naj-
prej uporabi nenavadno nominalizacijo »različnosti« (zakaj ne »razli-
ke med ljudmi«?), ki razlike dobesedno materializira, nato pa temu pri-
da sintagmo, ki je v bistvu politični program, oziroma vsaj opredeli že-
len politični cilj (medkulturnost). Takšna formulacija učni načrt sicer
postavi v aktualno debato, kar vsebinsko ne moti, vendar v dokument,
ki naj bi vendarle veljal daljše obdobje, vpeljuje pojme, katerih pomen je
prej ko ne fluiden oziroma praviloma predmet vsakokratne opredelitve,
nima pa jasne podlage v uveljavljeni strokovni literaturi, zato učiteljem
otežuje razumevanje učnega načrta.
Podobno velja za naslov Vrednote, verovanja in etika, kjer je sicer te-
meljni problem, da tri pojme, ki vsebinsko sodijo v različne domene (so-
cialnopsihološko, religiološko in filozofsko), postavi v skupni kontekst
in jih s postavljenim vrstnim redom pri bralcu lahko tudi hierarhizira.
Pri tem so vrednote kot pojem, ki je najmanj oprijemljiv in lahko vklju-
čuje tako etična načela kot osebne preference, postavljene na prvo mesto,
verovanja, ki imajo med navedenimi pojmi največ vidikov (skupnost, in-
stitucije, doktrina itd.) na drugo, etika, ki je pojem v imenu predmeta,
pa na tretje mesto. Takšna razvrstitev lahko vodi do pojmovne zmede.
8 Krčenje učnih načrtov je sicer popularna krilatica šolskih politik, ki večinoma temelji na neprever-
jenih ali celo napačnih tezah o prevelikem obsegu t. i. faktografije (perspektiva vsebin) oziroma pre-
obremenjenosti (perspektiva udeležencev izobraževanja). Boj proti faktografiji je močno podprt s
predstavami o v sodobnosti vsesplošno dostopnem znanju, zaradi česar naj bi bilo vsakršno fakto-
grafsko znanje odveč. Ta predstava je neustrezna, ker ne razlikuje med podatki, za katerega zadošča,
da ga učenci znajo najti, in znanjem, ki ima formativno razsežnost in je del izobraženosti in splošne
razgledanosti. Preobremenjenost slovenskih šolarjev zanikajo podatki mednarodnih raziskav. Pri
spremembah učnega načrta za državljansko vzgojo dejansko ne gre za krčenje vsebin pač pa usklaje-
vanje predpisanih vsebin z bistvom predmeta, ki nosi takšno ime.
(in domovinska) vzgoja ter etika
skrčil obseg tem, ki sodijo v domeno psihologije. Te spremembe so glede
na obseg predmeta smiselne,8 vendar pa že pregled naslovov tematskih
sklopov razkrije vrsto strokovnih zadreg.
Naslov poglavja Človekove pravice in odgovornosti denimo implici-
ra neko recipročnost med človekovimi pravicami in človekovimi »od-
govornostmi«, ki je politična teorija ne pozna in lahko zavaja. Res je, da
pravica enega pomeni tudi mejo pravic drugih, vendar so temeljne člo-
vekove pravice univerzalne in nedeljive, medtem ko so »odgovornosti«
praviloma pogojene s političnim kontekstom (zakoni držav, ki urejajo
ista področja, se lahko radikalno razlikujejo) in z družbenim položajem
posameznika (»odgovornosti« posameznikov se razlikujejo). »Odgo-
vornosti« torej niso univerzalne.
Naslov Človeške različnosti (iz večkulturnosti v medkulturnost) naj-
prej uporabi nenavadno nominalizacijo »različnosti« (zakaj ne »razli-
ke med ljudmi«?), ki razlike dobesedno materializira, nato pa temu pri-
da sintagmo, ki je v bistvu politični program, oziroma vsaj opredeli že-
len politični cilj (medkulturnost). Takšna formulacija učni načrt sicer
postavi v aktualno debato, kar vsebinsko ne moti, vendar v dokument,
ki naj bi vendarle veljal daljše obdobje, vpeljuje pojme, katerih pomen je
prej ko ne fluiden oziroma praviloma predmet vsakokratne opredelitve,
nima pa jasne podlage v uveljavljeni strokovni literaturi, zato učiteljem
otežuje razumevanje učnega načrta.
Podobno velja za naslov Vrednote, verovanja in etika, kjer je sicer te-
meljni problem, da tri pojme, ki vsebinsko sodijo v različne domene (so-
cialnopsihološko, religiološko in filozofsko), postavi v skupni kontekst
in jih s postavljenim vrstnim redom pri bralcu lahko tudi hierarhizira.
Pri tem so vrednote kot pojem, ki je najmanj oprijemljiv in lahko vklju-
čuje tako etična načela kot osebne preference, postavljene na prvo mesto,
verovanja, ki imajo med navedenimi pojmi največ vidikov (skupnost, in-
stitucije, doktrina itd.) na drugo, etika, ki je pojem v imenu predmeta,
pa na tretje mesto. Takšna razvrstitev lahko vodi do pojmovne zmede.
8 Krčenje učnih načrtov je sicer popularna krilatica šolskih politik, ki večinoma temelji na neprever-
jenih ali celo napačnih tezah o prevelikem obsegu t. i. faktografije (perspektiva vsebin) oziroma pre-
obremenjenosti (perspektiva udeležencev izobraževanja). Boj proti faktografiji je močno podprt s
predstavami o v sodobnosti vsesplošno dostopnem znanju, zaradi česar naj bi bilo vsakršno fakto-
grafsko znanje odveč. Ta predstava je neustrezna, ker ne razlikuje med podatki, za katerega zadošča,
da ga učenci znajo najti, in znanjem, ki ima formativno razsežnost in je del izobraženosti in splošne
razgledanosti. Preobremenjenost slovenskih šolarjev zanikajo podatki mednarodnih raziskav. Pri
spremembah učnega načrta za državljansko vzgojo dejansko ne gre za krčenje vsebin pač pa usklaje-
vanje predpisanih vsebin z bistvom predmeta, ki nosi takšno ime.
