Page 115 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 115
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
Naslov poglavja sicer pravi, da gre za sporazumevanje v skupnosti, ven-
dar pa cilji in z njimi povezani pojmi kažejo, da gre tudi za obravnavo
sporazumevanja v medosebnih in privatnih kontekstih kot tudi za pov-
sem bazično opredeljevanje, kaj sporazumevanje sploh je (glej npr. poj-
me: besedno, nebesedno sporazumevanje; strojno in medosebno spora-
zumevanje, 16). Slednje ni naloga pouka državljanske vzgoje, sploh pa bi
se državljanska vzgoja morala osredotočiti na sporazumevanje v javnih
oziroma političnih kontekstih. Cilj »zavedajo se potrebe po sporazume-
vanju kot obliki doživljanja druge osebe, njenih čustev, potreb, intere-
sov« (16) tako sodi v domeno psiholoških vidikov sporazumevanja in se
ne sklada s kontekstom državljanske vzgoje.
5. Mediji (občila) in informacije
Vsebina sodi v kontekst državljanske vzgoje, nekoliko pretiran je cilj
»pridobijo pregled nad zgodovino medijev in spoznajo razvoj medijev v
20. stoletju« (str. 19) – to je predmet pouka zgodovine.
8. razred
1. Generacije in kulture – medsebojno razumevanje
Glej zgoraj. Medgeneracijski odnosi v državljanski vzgoji naj bi bili
obravnavani v politični perspektivi oziroma v optiki družbene solidar-
nosti kot temelju (socialne) države, ne pa predvsem kot zadeva osebno-
stnega razvoja. Obenem so v tem poglavju neposrečeno vključena tudi
vprašanja medkulturnega dialoga, ki mu je kljub temu, da gre za precej
širši pojem, kot so odnosi med generacijami, namenjeno precej manj pro-
stora. Vprašanja medkulturnega dialoga so v mednarodnih dokumen-
tih posebej poudarjena kot tako rekoč obvezen del državljanske vzgoje.
2. Verstva in verovanja, krščanstvo
Glej zgoraj. Poseben problem je, da v omenjenem vsebinskem sklopu
ni obravnavano razmerje med verskimi skupnostmi in državo (oziroma
drugimi oblikami političnih skupnosti), kar je, če je ta vsebina že ume-
ščena v državljansko vzgojo, nujno potrebno.
3. Urejanje
V tem poglavju so na enem mestu zbrane bistvene teme državljanske
vzgoje: človekove pravice in etični standardi, na katerih temeljijo, demo-
kracija, demokratični postopki in institucije, delitev oblasti, pravna dr-
žava. Povedano drugače – v tem poglavju so zbrani temeljni pojmi po-
litične pismenosti. Problematično v tem poglavju je predvsem to, da gre
samo za poglavje, ne pa za učni načrt ali vsaj velik del učnega načrta sa-
mega. Ključne vsebine državljanske vzgoje so tako dejansko odrinjene na
rob. Učni načrt sicer ne predpisuje števila ur, namenjenega posamezne-
mu sklopu, vendar pa določi razred obravnave in hkrati obvezuje učite-
(in domovinska) vzgoja ter etika
Naslov poglavja sicer pravi, da gre za sporazumevanje v skupnosti, ven-
dar pa cilji in z njimi povezani pojmi kažejo, da gre tudi za obravnavo
sporazumevanja v medosebnih in privatnih kontekstih kot tudi za pov-
sem bazično opredeljevanje, kaj sporazumevanje sploh je (glej npr. poj-
me: besedno, nebesedno sporazumevanje; strojno in medosebno spora-
zumevanje, 16). Slednje ni naloga pouka državljanske vzgoje, sploh pa bi
se državljanska vzgoja morala osredotočiti na sporazumevanje v javnih
oziroma političnih kontekstih. Cilj »zavedajo se potrebe po sporazume-
vanju kot obliki doživljanja druge osebe, njenih čustev, potreb, intere-
sov« (16) tako sodi v domeno psiholoških vidikov sporazumevanja in se
ne sklada s kontekstom državljanske vzgoje.
5. Mediji (občila) in informacije
Vsebina sodi v kontekst državljanske vzgoje, nekoliko pretiran je cilj
»pridobijo pregled nad zgodovino medijev in spoznajo razvoj medijev v
20. stoletju« (str. 19) – to je predmet pouka zgodovine.
8. razred
1. Generacije in kulture – medsebojno razumevanje
Glej zgoraj. Medgeneracijski odnosi v državljanski vzgoji naj bi bili
obravnavani v politični perspektivi oziroma v optiki družbene solidar-
nosti kot temelju (socialne) države, ne pa predvsem kot zadeva osebno-
stnega razvoja. Obenem so v tem poglavju neposrečeno vključena tudi
vprašanja medkulturnega dialoga, ki mu je kljub temu, da gre za precej
širši pojem, kot so odnosi med generacijami, namenjeno precej manj pro-
stora. Vprašanja medkulturnega dialoga so v mednarodnih dokumen-
tih posebej poudarjena kot tako rekoč obvezen del državljanske vzgoje.
2. Verstva in verovanja, krščanstvo
Glej zgoraj. Poseben problem je, da v omenjenem vsebinskem sklopu
ni obravnavano razmerje med verskimi skupnostmi in državo (oziroma
drugimi oblikami političnih skupnosti), kar je, če je ta vsebina že ume-
ščena v državljansko vzgojo, nujno potrebno.
3. Urejanje
V tem poglavju so na enem mestu zbrane bistvene teme državljanske
vzgoje: človekove pravice in etični standardi, na katerih temeljijo, demo-
kracija, demokratični postopki in institucije, delitev oblasti, pravna dr-
žava. Povedano drugače – v tem poglavju so zbrani temeljni pojmi po-
litične pismenosti. Problematično v tem poglavju je predvsem to, da gre
samo za poglavje, ne pa za učni načrt ali vsaj velik del učnega načrta sa-
mega. Ključne vsebine državljanske vzgoje so tako dejansko odrinjene na
rob. Učni načrt sicer ne predpisuje števila ur, namenjenega posamezne-
mu sklopu, vendar pa določi razred obravnave in hkrati obvezuje učite-
