Page 113 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 113
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
patoloških pojavov v družini. Le v manjšem delu se cilji tega tematskega
sklopa dotaknejo tistega dela človekovih pravic, ki se nanaša na družin-
sko življenje in razmerja med družino, družbenimi skupnostmi in drža-
vo – kar so edine teme v omenjenem sklopu, ki dejansko sodijo v drža-
vljansko vzgojo. Tematski sklop Vzorniki in avtoritete se z nenavadnega
izhodišča – vzornikov in avtoritet kot konkretnih oseb, temeljni zgled
vzornika so učenčevi idoli kot znane osebe iz javnega življenja (zvezdni-
ki) – loti vprašanj družbenih in etičnih pravil, njihovega upoštevanja in
tudi zavračanja. Tako napravi nepotrebni ovinek, ki vprašanje družbe-
nih pravil in njihove reprodukcije predstavi enostransko, predvsem kot
transmisijo med (obče znano in priznano) avtoriteto in posameznikom,
nekoliko pa zanemari druge socializacijske (tudi indoktrinacijske) me-
hanizme prenosa družbenih pravil. Generacije in kulture – medsebojno
razumevanje pa je tematski sklop v osmem razredu, ki je v največjem delu
posvečen osebnostnemu razvoju posameznika, tokrat v perspektivi pre-
hajanja med generacijami. Družbeno komponento v tem sklopu doda-
jo cilji, povezani z odnosih med generacijami, pri čemer pa manjka drža-
vljanski oziroma politični aspekt. Ta sklop sicer vsebuje tudi pomemb-
ne teme medkulturnosti oziroma medkulturnega dialoga, ki pa zajema-
jo le njegov manjši del.
Verstva in verovanja, krščanstvo je tematski sklop, ki po vsebini ne
sodi v državljansko vzgojo (izjema bi lahko bila tema razmerja med dr-
žavo in verskimi skupnostmi ali v kontekstu človekovih pravic svoboda
vesti). Umestitev te teme v pouk državljanske vzgoje gre razumeti v kon-
tekstu obveznega dela učnih načrtov zadnje triade, kjer se religije kot
tema sicer pojavljajo, vendar praviloma v specifični perspektivi (npr. zgo-
dovinski ali geografski), ki ne more zajeti vseh bistvenih značilnosti ve-
likih svetovnih verstev in (specifično) krščanstva kot večinske religije v
Sloveniji. Religiološke vsebine tako ostajajo v domeni obveznega izbir-
nega predmeta verstva in etika, ki ga šole sicer morajo ponuditi učen-
cem, vendar pa predmet izvedejo samo, če je zanj dovolj interesa. Po-
datki študije Analiza izvajanja izbirnih predmetov in predlogi za pripra-
vo koncepta izbirnih predmetov (Sonja Zajc et al., ZRSŠ, 2007) kaže-
jo, da je interes za ta izbirni predmet majhen (predmet sta v šolskem letu
2005/6 v 7. razredu ponudili 302 šoli, le 35 šol ga je dejansko izvedlo, is-
tega leta je predmet v 8. razredu izvedlo 25 šol in v 9. razredu 22), kar po-
meni, da se s tem pomembnim delom družboslovnega oziroma humani-
stičnega znanja večina učencev ne bi nikoli srečala, tako pa se je zanj na-
šlo zasilno mesto pri pouku državljanske vzgoje. Segment pouka o religi-
jah tako ilustrira problematiko, ki je širša od poročila o evalvaciji pouka
(in domovinska) vzgoja ter etika
patoloških pojavov v družini. Le v manjšem delu se cilji tega tematskega
sklopa dotaknejo tistega dela človekovih pravic, ki se nanaša na družin-
sko življenje in razmerja med družino, družbenimi skupnostmi in drža-
vo – kar so edine teme v omenjenem sklopu, ki dejansko sodijo v drža-
vljansko vzgojo. Tematski sklop Vzorniki in avtoritete se z nenavadnega
izhodišča – vzornikov in avtoritet kot konkretnih oseb, temeljni zgled
vzornika so učenčevi idoli kot znane osebe iz javnega življenja (zvezdni-
ki) – loti vprašanj družbenih in etičnih pravil, njihovega upoštevanja in
tudi zavračanja. Tako napravi nepotrebni ovinek, ki vprašanje družbe-
nih pravil in njihove reprodukcije predstavi enostransko, predvsem kot
transmisijo med (obče znano in priznano) avtoriteto in posameznikom,
nekoliko pa zanemari druge socializacijske (tudi indoktrinacijske) me-
hanizme prenosa družbenih pravil. Generacije in kulture – medsebojno
razumevanje pa je tematski sklop v osmem razredu, ki je v največjem delu
posvečen osebnostnemu razvoju posameznika, tokrat v perspektivi pre-
hajanja med generacijami. Družbeno komponento v tem sklopu doda-
jo cilji, povezani z odnosih med generacijami, pri čemer pa manjka drža-
vljanski oziroma politični aspekt. Ta sklop sicer vsebuje tudi pomemb-
ne teme medkulturnosti oziroma medkulturnega dialoga, ki pa zajema-
jo le njegov manjši del.
Verstva in verovanja, krščanstvo je tematski sklop, ki po vsebini ne
sodi v državljansko vzgojo (izjema bi lahko bila tema razmerja med dr-
žavo in verskimi skupnostmi ali v kontekstu človekovih pravic svoboda
vesti). Umestitev te teme v pouk državljanske vzgoje gre razumeti v kon-
tekstu obveznega dela učnih načrtov zadnje triade, kjer se religije kot
tema sicer pojavljajo, vendar praviloma v specifični perspektivi (npr. zgo-
dovinski ali geografski), ki ne more zajeti vseh bistvenih značilnosti ve-
likih svetovnih verstev in (specifično) krščanstva kot večinske religije v
Sloveniji. Religiološke vsebine tako ostajajo v domeni obveznega izbir-
nega predmeta verstva in etika, ki ga šole sicer morajo ponuditi učen-
cem, vendar pa predmet izvedejo samo, če je zanj dovolj interesa. Po-
datki študije Analiza izvajanja izbirnih predmetov in predlogi za pripra-
vo koncepta izbirnih predmetov (Sonja Zajc et al., ZRSŠ, 2007) kaže-
jo, da je interes za ta izbirni predmet majhen (predmet sta v šolskem letu
2005/6 v 7. razredu ponudili 302 šoli, le 35 šol ga je dejansko izvedlo, is-
tega leta je predmet v 8. razredu izvedlo 25 šol in v 9. razredu 22), kar po-
meni, da se s tem pomembnim delom družboslovnega oziroma humani-
stičnega znanja večina učencev ne bi nikoli srečala, tako pa se je zanj na-
šlo zasilno mesto pri pouku državljanske vzgoje. Segment pouka o religi-
jah tako ilustrira problematiko, ki je širša od poročila o evalvaciji pouka
