Page 109 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 109
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
Nekatere formulacije, ki označujejo ožje učenčevo družbeno okolje, so
zaradi svoje arhaičnosti in možnih ideoloških konotacij moteče, zlasti
nenehno ponavljajoči se izraz ‚domači‘: domači kraj, domača pokrajina.
Velik del učencev živi v urbanem ali polurbanem okolju, ki ga učenec ne
doživlja nujno kot ‚domačega‘ (pomislimo na otroke iz blokovskih nase-
lij v Ljubljani ali Mariboru); v njem pač ni ‚domačij‘. Mnogi otroci so se
s svojimi starši že selili ali pa se še bodo, v urbanem okolju, v katerem ži-
vijo, pa se ne počutijo nujno »doma«. Nenavadno frekventna raba teh
izrazov priča o odsotnosti sociološke refleksije, ki je usmerjena v preu-
čevanje sodobnih dinamičnih, mobilnih družb, katerih člani so »dete-
ritorializirani« (če lahko uporabimo ta Deleuzov in Guattarijev izraz),
družb, v katerih so močni migracijski tokovi, prisotnost marginalizacije
in odtujenosti v sodobnih družbah itd. Atribut ‚domačega‘ je bil poseb-
no priljubljen v narodopisju 19. stoletja, v družboslovnih znanostih 21.
stoletja pa ima drugačen status. Do kakšne absurdnosti lahko privede
raba izraza ‚domače‘ v kurikulumu, je razvidno iz dejstva, da je eden od
vsebinskih sklopov pri predmetu geografija poimenovan ‚domači planet
Zemlja‘. Z malce sarkazma bi lahko dejali, da bo naslednji korak v uved-
bi vsebinskega sklopa ‚Domača galaksija Rimska cesta‘. Če se odrečemo
sarkazmu, pa moramo vseeno ugotoviti, da je mnogo ustreznejše, če ku-
rikularni dokument temelji na sodobni terminologiji.
Posebno pozornost zasluži zadnje poglavje v novem učnem načrtu
za 5. razred, ki vključuje nekaj, kar je v uvodu v učni načrt poimenovano
kot ‚politika‘. Tam najdemo cilj:
- »poznajo organiziranost slovenske države s poudarkom na de-
mokraciji«.
To poglavje predstavlja v primerjavi s podobnim poglavjem v starem
učnem načrtu določen napredek. V starem učnem načrtu so v vsebin-
skem sklopu Državna ureditev Slovenije – potem ko je v oklepaju zapisa-
no »organiziranost slovenske države« – predlagane samo naslednje vse-
bine: državljani, simboli, znaki in himna, glavno mesto. To bi lahko ka-
zalo na skrajno osiromašen pouk o slovenski državi. Razvojna psihologi-
ja nam pove, da lahko učenec/učenka v starosti 10 let usvoji mnogo več
znanja o delovanju države kot pa le znanje o simbolih, znakih, himni in
glavnem mestu. Pozitivna novost v novem učnem načrtu za družbo je v
tem, da je v njem dobil svoje mesto pojem demokracije.
Vendar to poglavje vseeno sproža pomisleke. Cilj, formuliran kot
»poznajo organiziranost slovenske države s poudarkom na demokraci-
ji«, se zdi ambiciozen. Žal se je bati, da bodo učitelji zaradi nespreme-
njene besedne zveze, ki jo najdemo v starem in novem učnem načrtu –
(in domovinska) vzgoja ter etika
Nekatere formulacije, ki označujejo ožje učenčevo družbeno okolje, so
zaradi svoje arhaičnosti in možnih ideoloških konotacij moteče, zlasti
nenehno ponavljajoči se izraz ‚domači‘: domači kraj, domača pokrajina.
Velik del učencev živi v urbanem ali polurbanem okolju, ki ga učenec ne
doživlja nujno kot ‚domačega‘ (pomislimo na otroke iz blokovskih nase-
lij v Ljubljani ali Mariboru); v njem pač ni ‚domačij‘. Mnogi otroci so se
s svojimi starši že selili ali pa se še bodo, v urbanem okolju, v katerem ži-
vijo, pa se ne počutijo nujno »doma«. Nenavadno frekventna raba teh
izrazov priča o odsotnosti sociološke refleksije, ki je usmerjena v preu-
čevanje sodobnih dinamičnih, mobilnih družb, katerih člani so »dete-
ritorializirani« (če lahko uporabimo ta Deleuzov in Guattarijev izraz),
družb, v katerih so močni migracijski tokovi, prisotnost marginalizacije
in odtujenosti v sodobnih družbah itd. Atribut ‚domačega‘ je bil poseb-
no priljubljen v narodopisju 19. stoletja, v družboslovnih znanostih 21.
stoletja pa ima drugačen status. Do kakšne absurdnosti lahko privede
raba izraza ‚domače‘ v kurikulumu, je razvidno iz dejstva, da je eden od
vsebinskih sklopov pri predmetu geografija poimenovan ‚domači planet
Zemlja‘. Z malce sarkazma bi lahko dejali, da bo naslednji korak v uved-
bi vsebinskega sklopa ‚Domača galaksija Rimska cesta‘. Če se odrečemo
sarkazmu, pa moramo vseeno ugotoviti, da je mnogo ustreznejše, če ku-
rikularni dokument temelji na sodobni terminologiji.
Posebno pozornost zasluži zadnje poglavje v novem učnem načrtu
za 5. razred, ki vključuje nekaj, kar je v uvodu v učni načrt poimenovano
kot ‚politika‘. Tam najdemo cilj:
- »poznajo organiziranost slovenske države s poudarkom na de-
mokraciji«.
To poglavje predstavlja v primerjavi s podobnim poglavjem v starem
učnem načrtu določen napredek. V starem učnem načrtu so v vsebin-
skem sklopu Državna ureditev Slovenije – potem ko je v oklepaju zapisa-
no »organiziranost slovenske države« – predlagane samo naslednje vse-
bine: državljani, simboli, znaki in himna, glavno mesto. To bi lahko ka-
zalo na skrajno osiromašen pouk o slovenski državi. Razvojna psihologi-
ja nam pove, da lahko učenec/učenka v starosti 10 let usvoji mnogo več
znanja o delovanju države kot pa le znanje o simbolih, znakih, himni in
glavnem mestu. Pozitivna novost v novem učnem načrtu za družbo je v
tem, da je v njem dobil svoje mesto pojem demokracije.
Vendar to poglavje vseeno sproža pomisleke. Cilj, formuliran kot
»poznajo organiziranost slovenske države s poudarkom na demokraci-
ji«, se zdi ambiciozen. Žal se je bati, da bodo učitelji zaradi nespreme-
njene besedne zveze, ki jo najdemo v starem in novem učnem načrtu –
