Page 110 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 110
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
‚organiziranost slovenske države‘ –, presodili, da je cilj tudi tokrat pred-
vsem v usvojitvi znanja o simbolih, znakih, himni in glavnem mestu.
V eni od spodnjih alinej je posebej omenjena »vloga in pomen glav-
nega mesta ter državnih simbolov in državnih praznikov«. Bodo učitelji
v prvi alineji, v kateri je omenjena demokracija, vendarle prepoznali bolj
ambiciozen operativni cilj?
Opozoriti moramo na dvoumno rabo izraza ‚Slovenci‘ v tem poglav-
ju. Najprej so omenjeni ‚Slovenci v zamejstvu‘. V tej zvezi se izraz ‚Slo-
venci‘ nedvomno nanaša na slovensko etnično skupnost. Samo tri vrsti-
ce nižje je govor o ‚pravicah Slovencev kot državljanov EU‘. Tu seveda ne
gre več za etnično skupnost Slovencev, temveč za državljansko skupnost,
ki je sestavljena iz posameznikov z različnimi etničnimi identitetami. Pa
vendar – bodo vsi učitelji to razliko v rabi termina prepoznali?
Ustrezno mesto v novem učnem načrtu so dobili cilji, ki pouk
usmerjajo v spoznavanje Evropske skupnosti.
Sklep
V primerjavi z učnim načrtom iz leta 1998 je učni načrt iz leta 2011
bistveno manj obsežen. Nekatere prej močno poudarjene tematske ce-
lote so bile izločene ali pa so v manjšem obsegu vgrajene v druge celote
(»dom, domačija«, »stanovanje«, »šola in šolanje«, »razvoj domačega
kraja«, »naravne značilnosti«, »gospodarstvo nekoč in danes«). Novi
učni načrt vsaj načelno omogoča učitelju, da več časa nameni spoznava-
nju družbenega okolja in spoznavanju demokracije. Čeprav te teme v uč-
nem načrtu niso poudarjene – bolj poudarjene so psihološke, geograf-
ske in etnološke teme – , ima učitelj dovolj avtonomije, da te poudar-
ke ustvari sam. Učitelje bi v okviru usposabljanja kazalo opozoriti na to
možnost, toliko bolj zaradi tega, ker analiza učnih načrtov za slovensko
osnovno šolo pokaže, da je izobraževanje o družbi in demokraciji eno
najbolj deficitarnih področij osnovnošolskega izobraževanja.
Državljanska (in domovinska) vzgoja in/ter etika: 1999–
–2008–2011
Primerjava med učnim načrtom za državljansko vzgojo in etiko iz
leta 19994 in načrtoma za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko
iz let 20085 ter 20116 temelji na upoštevanju treh vidikov državljanske
4 Učni načrt je bil potrjen na 24. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 14. 1. 1999.
5 Učni načrt je bil sprejet na 114. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 12. 6. 2008.
6 Učni načrt je bil sprejet na 139. in 140. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 27. 1.
2011 17. 2. 2011.
‚organiziranost slovenske države‘ –, presodili, da je cilj tudi tokrat pred-
vsem v usvojitvi znanja o simbolih, znakih, himni in glavnem mestu.
V eni od spodnjih alinej je posebej omenjena »vloga in pomen glav-
nega mesta ter državnih simbolov in državnih praznikov«. Bodo učitelji
v prvi alineji, v kateri je omenjena demokracija, vendarle prepoznali bolj
ambiciozen operativni cilj?
Opozoriti moramo na dvoumno rabo izraza ‚Slovenci‘ v tem poglav-
ju. Najprej so omenjeni ‚Slovenci v zamejstvu‘. V tej zvezi se izraz ‚Slo-
venci‘ nedvomno nanaša na slovensko etnično skupnost. Samo tri vrsti-
ce nižje je govor o ‚pravicah Slovencev kot državljanov EU‘. Tu seveda ne
gre več za etnično skupnost Slovencev, temveč za državljansko skupnost,
ki je sestavljena iz posameznikov z različnimi etničnimi identitetami. Pa
vendar – bodo vsi učitelji to razliko v rabi termina prepoznali?
Ustrezno mesto v novem učnem načrtu so dobili cilji, ki pouk
usmerjajo v spoznavanje Evropske skupnosti.
Sklep
V primerjavi z učnim načrtom iz leta 1998 je učni načrt iz leta 2011
bistveno manj obsežen. Nekatere prej močno poudarjene tematske ce-
lote so bile izločene ali pa so v manjšem obsegu vgrajene v druge celote
(»dom, domačija«, »stanovanje«, »šola in šolanje«, »razvoj domačega
kraja«, »naravne značilnosti«, »gospodarstvo nekoč in danes«). Novi
učni načrt vsaj načelno omogoča učitelju, da več časa nameni spoznava-
nju družbenega okolja in spoznavanju demokracije. Čeprav te teme v uč-
nem načrtu niso poudarjene – bolj poudarjene so psihološke, geograf-
ske in etnološke teme – , ima učitelj dovolj avtonomije, da te poudar-
ke ustvari sam. Učitelje bi v okviru usposabljanja kazalo opozoriti na to
možnost, toliko bolj zaradi tega, ker analiza učnih načrtov za slovensko
osnovno šolo pokaže, da je izobraževanje o družbi in demokraciji eno
najbolj deficitarnih področij osnovnošolskega izobraževanja.
Državljanska (in domovinska) vzgoja in/ter etika: 1999–
–2008–2011
Primerjava med učnim načrtom za državljansko vzgojo in etiko iz
leta 19994 in načrtoma za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko
iz let 20085 ter 20116 temelji na upoštevanju treh vidikov državljanske
4 Učni načrt je bil potrjen na 24. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 14. 1. 1999.
5 Učni načrt je bil sprejet na 114. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 12. 6. 2008.
6 Učni načrt je bil sprejet na 139. in 140. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 27. 1.
2011 17. 2. 2011.
