Page 117 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 117
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
temami le površinska in zgolj nakazana, zato je vprašanje, ali je v izvedbi
pouka sploh izpeljana. Pregled vsebin je pokazal, da učni načrt za drža-
vljansko vzgojo in etiko obsega vsebine, ki bi jih lahko umestili v psiho-
logijo, socialno psihologijo, sociologijo, politologijo, religiologijo in eko-
nomijo. Povedano drugače: učni načrt državljanske vzgoje in etike je de-
jansko učni načrt za (splošno) družboslovje, ne pa za specifični predmet,
katerega jedro je »vzgoja državljana«. V kontekstu obveznega predme-
tnika osnovne šole to ne bi smelo biti presenetljivo. V tretji triadi osnov-
ne šole namreč razen državljanske vzgoje in etike ni nobenega povsem v
družboslovje usmerjenega predmeta. Izbirni predmeti, pa naj bodo ob-
vezni ali ne, pomenijo to, kar pravi njihovo ime – izbirnost nujno pome-
ni, da bo nekatere sicer pomembne teme splošne izobrazbe poslušal le del
slovenskih osnovnošolcev. Hkrati je temu edinemu obveznemu družbo-
slovnemu predmetu namenjeno le minimalno število ur: po ena teden-
sko v 7. in 8. razredu, skupaj 70 v dveh letih. Podatki primerjalne študi-
je Državljanska vzgoje v Evropi pokažejo, da je ta obseg med najnižjimi
v državah, vključenih v študijo, v katerih se državljanska vzgoja poučuje
kot ločen predmet (Eurydice, 2005: 29). Kot smo videli, je teh 70 ur po
učnem načrtu iz 1999 le deloma namenjeno temam državljanske vzgo-
je. Dodaten problem je, da državljanske vzgoje v splošni srednji šoli tako
rekoč ni več – 15 ur državljanske kulture nima oblike predmeta, pač pa
dejavnosti.
V tem okviru so lahko rezultati raziskave ICCS 2009 razlog za zado-
voljstvo, saj so se rezultati slovenskih osnovnošolcev v primerjavi z razi-
skavo Cived iz leta 1999 celo izboljšali. Ti rezultati so nastali točno v ob-
dobju veljave učnega načrta iz leta 1999, in to kljub skromnemu obse-
gu predmeta in (pre)široki vsebini. Da je vsebina državljanske vzgoje za-
stavljena preširoko, kažejo tudi nekateri podatki raziskave ICCS. Med
evropskimi državami, ki sodelovale v tej raziskavi, sodi Slovenija v majh-
no skupino držav, v katerih je med 12 vsebinskimi področji državljanske
vzgoje velik poudarek le na dveh področjih (človekove pravice in varo-
vanje okolja), medtem ko je v večni držav posebej poudarjenih področij
več. Druge teme imajo v Sloveniji zgolj »določen poudarek«, medtem
ko tema pravnega sistema in sodišč sploh ni posebej poudarjena (ICCS
European report, 2010: 39).
Učni načrt DDVE 2008
Prenova učnih načrtov, ki so veljali od konca 90-tih let prejšnjega
stoletja, je potekala med letoma 2006 in 2008. Kolikor je mogoče raz-
brati iz dokumentov (npr. Spremljanje in posodabljanje učnih načrtov in
(in domovinska) vzgoja ter etika
temami le površinska in zgolj nakazana, zato je vprašanje, ali je v izvedbi
pouka sploh izpeljana. Pregled vsebin je pokazal, da učni načrt za drža-
vljansko vzgojo in etiko obsega vsebine, ki bi jih lahko umestili v psiho-
logijo, socialno psihologijo, sociologijo, politologijo, religiologijo in eko-
nomijo. Povedano drugače: učni načrt državljanske vzgoje in etike je de-
jansko učni načrt za (splošno) družboslovje, ne pa za specifični predmet,
katerega jedro je »vzgoja državljana«. V kontekstu obveznega predme-
tnika osnovne šole to ne bi smelo biti presenetljivo. V tretji triadi osnov-
ne šole namreč razen državljanske vzgoje in etike ni nobenega povsem v
družboslovje usmerjenega predmeta. Izbirni predmeti, pa naj bodo ob-
vezni ali ne, pomenijo to, kar pravi njihovo ime – izbirnost nujno pome-
ni, da bo nekatere sicer pomembne teme splošne izobrazbe poslušal le del
slovenskih osnovnošolcev. Hkrati je temu edinemu obveznemu družbo-
slovnemu predmetu namenjeno le minimalno število ur: po ena teden-
sko v 7. in 8. razredu, skupaj 70 v dveh letih. Podatki primerjalne študi-
je Državljanska vzgoje v Evropi pokažejo, da je ta obseg med najnižjimi
v državah, vključenih v študijo, v katerih se državljanska vzgoja poučuje
kot ločen predmet (Eurydice, 2005: 29). Kot smo videli, je teh 70 ur po
učnem načrtu iz 1999 le deloma namenjeno temam državljanske vzgo-
je. Dodaten problem je, da državljanske vzgoje v splošni srednji šoli tako
rekoč ni več – 15 ur državljanske kulture nima oblike predmeta, pač pa
dejavnosti.
V tem okviru so lahko rezultati raziskave ICCS 2009 razlog za zado-
voljstvo, saj so se rezultati slovenskih osnovnošolcev v primerjavi z razi-
skavo Cived iz leta 1999 celo izboljšali. Ti rezultati so nastali točno v ob-
dobju veljave učnega načrta iz leta 1999, in to kljub skromnemu obse-
gu predmeta in (pre)široki vsebini. Da je vsebina državljanske vzgoje za-
stavljena preširoko, kažejo tudi nekateri podatki raziskave ICCS. Med
evropskimi državami, ki sodelovale v tej raziskavi, sodi Slovenija v majh-
no skupino držav, v katerih je med 12 vsebinskimi področji državljanske
vzgoje velik poudarek le na dveh področjih (človekove pravice in varo-
vanje okolja), medtem ko je v večni držav posebej poudarjenih področij
več. Druge teme imajo v Sloveniji zgolj »določen poudarek«, medtem
ko tema pravnega sistema in sodišč sploh ni posebej poudarjena (ICCS
European report, 2010: 39).
Učni načrt DDVE 2008
Prenova učnih načrtov, ki so veljali od konca 90-tih let prejšnjega
stoletja, je potekala med letoma 2006 in 2008. Kolikor je mogoče raz-
brati iz dokumentov (npr. Spremljanje in posodabljanje učnih načrtov in
