Page 108 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 108
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Velik del ciljev in vsebin se veže na geografijo. Čeprav gre za predmet z
imenom ‚družba‘, so mnoge geografske vsebine naravoslovne in ne druž-
boslovne: »naravne značilnosti domače pokrajine (relief, voda, prst, ka-
mnine, tla, rudnine)«, »naravne enote Slovenije«, celotni sklop »Pro-
storska orientacija in kartografija« v 4. razredu in v 5. razredu. V ozad-
ju je čutiti domnevo, da družboslovnih sestavin predmeta ni mogoče lo-
čiti od naravoslovnih, saj naj bi bili gospodarske dejavnosti in družbeni
razvoj odvisni od naravnega okolja. Najprej je treba ugotoviti, da danes
to vse manj drži; če malce karikiram – razvoj podjetij, ki ustvarjajo viso-
ko tehnologijo, ni odvisen od prsti in kamnin. Razen tega pa nenavadno
močan poudarek na ‚orientaciji v domači pokrajini‘, nikakor ne spodbu-
ja neposredno razumevanja družbe. Kako izrazito je nesorazmerje med
cilji, ki neposredno vodijo v učenje o družbi, in cilji, ki vodijo v usposa-
bljanje za orientacijo v naravnem okolju, je razvidno iz tega, da je ob zelo
šibki prisotnosti ‚družboslovnih‘ ciljev (v ožjem pomenu te besede) za-
znati nenavadno veliko ‚zasičenost‘ s ponavljajočimi se cilji, ki usmerjajo
pouk v orientacijo v naravnem okolju:
- poznajo sestavine zemljevida,
- se orientirajo na različnih kartah, skicah, zemljevidih,
- znajo skicirati preproste skice, zemljevide,
- uporabljajo kartiranje kot metodo shranjevanja in prikaza pro-
storskih podatkov (kar pomeni: izdelujejo preproste skice, zemlje-
vide),
- poznajo sestavine zemljevida (ponovno!),
- se orientirajo s kompasom in zemljevidom,
- se orientirajo z različnimi zemljevidi,
- kartiranje, orientacija.
Tu gre, kot rečeno, za orientacijo v naravi, ne za ‚orientacijo‘ v druž-
bi. Drugače povedano, tu gre za spoznavanje narave, ne za spoznavanje
družbe (njene zgradbe, njenega delovanja, njenega razvoja, sil, ki delujejo
v njej itd.). Kot rečeno, v primerjavi s tem dolgim nizom naravoslovnih
ciljev je število družboslovnih ciljev, ki bi morali prevladovati pri pred-
metu z imenom ‚družba‘, zelo majhno. To je toliko manj razumljivo, ker
je ‚delo z zemljevidom‘ predvideno pri predmetu spoznavanje okolja v
prvem triletju, pa tudi pri predmetu geografija. Razen tega je treba ome-
niti, da je v predmetniku za 4. in 5. razred tudi predmet naravoslovje in
tehnika, ki mu je skupaj namenjenih 210 ur (predmetu družba je skupaj
namenjenih 175 ur). Če upoštevamo, da so mnoge vsebine pri predmetu
‚družba‘ v bistvu naravoslovne vsebine, je razmerje med ‚spoznavanjem
narave‘ in ‚spoznavanjem družbe‘ izrazito v škodo slednjega.
Velik del ciljev in vsebin se veže na geografijo. Čeprav gre za predmet z
imenom ‚družba‘, so mnoge geografske vsebine naravoslovne in ne druž-
boslovne: »naravne značilnosti domače pokrajine (relief, voda, prst, ka-
mnine, tla, rudnine)«, »naravne enote Slovenije«, celotni sklop »Pro-
storska orientacija in kartografija« v 4. razredu in v 5. razredu. V ozad-
ju je čutiti domnevo, da družboslovnih sestavin predmeta ni mogoče lo-
čiti od naravoslovnih, saj naj bi bili gospodarske dejavnosti in družbeni
razvoj odvisni od naravnega okolja. Najprej je treba ugotoviti, da danes
to vse manj drži; če malce karikiram – razvoj podjetij, ki ustvarjajo viso-
ko tehnologijo, ni odvisen od prsti in kamnin. Razen tega pa nenavadno
močan poudarek na ‚orientaciji v domači pokrajini‘, nikakor ne spodbu-
ja neposredno razumevanja družbe. Kako izrazito je nesorazmerje med
cilji, ki neposredno vodijo v učenje o družbi, in cilji, ki vodijo v usposa-
bljanje za orientacijo v naravnem okolju, je razvidno iz tega, da je ob zelo
šibki prisotnosti ‚družboslovnih‘ ciljev (v ožjem pomenu te besede) za-
znati nenavadno veliko ‚zasičenost‘ s ponavljajočimi se cilji, ki usmerjajo
pouk v orientacijo v naravnem okolju:
- poznajo sestavine zemljevida,
- se orientirajo na različnih kartah, skicah, zemljevidih,
- znajo skicirati preproste skice, zemljevide,
- uporabljajo kartiranje kot metodo shranjevanja in prikaza pro-
storskih podatkov (kar pomeni: izdelujejo preproste skice, zemlje-
vide),
- poznajo sestavine zemljevida (ponovno!),
- se orientirajo s kompasom in zemljevidom,
- se orientirajo z različnimi zemljevidi,
- kartiranje, orientacija.
Tu gre, kot rečeno, za orientacijo v naravi, ne za ‚orientacijo‘ v druž-
bi. Drugače povedano, tu gre za spoznavanje narave, ne za spoznavanje
družbe (njene zgradbe, njenega delovanja, njenega razvoja, sil, ki delujejo
v njej itd.). Kot rečeno, v primerjavi s tem dolgim nizom naravoslovnih
ciljev je število družboslovnih ciljev, ki bi morali prevladovati pri pred-
metu z imenom ‚družba‘, zelo majhno. To je toliko manj razumljivo, ker
je ‚delo z zemljevidom‘ predvideno pri predmetu spoznavanje okolja v
prvem triletju, pa tudi pri predmetu geografija. Razen tega je treba ome-
niti, da je v predmetniku za 4. in 5. razred tudi predmet naravoslovje in
tehnika, ki mu je skupaj namenjenih 210 ur (predmetu družba je skupaj
namenjenih 175 ur). Če upoštevamo, da so mnoge vsebine pri predmetu
‚družba‘ v bistvu naravoslovne vsebine, je razmerje med ‚spoznavanjem
narave‘ in ‚spoznavanjem družbe‘ izrazito v škodo slednjega.
