Page 107 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 107
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
prebivalstva naše države, vendar ni tako. Nič ne napoveduje tega košč-
ka »demografije«.
Ostali »sociološki« cilji so vsaj delno ustrezni, čeprav so zapisani v
napačnem vrstnem redu.
Prvi cilj je:
»Razumejo, da posamezniki soodgovorno vplivajo na razvoj sku-
pnosti«.
Nedvomno bi moral biti v učnem načrtu najprej opredeljen cilj, ki bi
meril na to, da učenci razumejo, kaj sploh pomeni, če rečemo, da se sku-
pnost razvija – kaj je pravzaprav razvoj.
Naslednji cilj v tem poglavju je ustrezen:
»Spoznajo, da so ljudje v skupnosti različni, in prepoznajo stereoti-
pe v povezavi z njimi«.
Omenjene so družbene in kulturne razlike. Vendar je cilj naravnan
le na preprosto spoznanje, da so ljudje različni. V tej zvezi bi morali for-
mulirati dodaten cilj, ki bi učence usmerjal v premislek o tem, katere od
teh razlik vplivajo na življenje ljudi in na razvoj skupnosti ter kako vpli-
vajo na vse to. Če tega v učnem načrtu ne poudarimo, se bo pouk usme-
ril zgolj v kritiko stereotipov, kar pa je le eden od pomembnih vidikov
te teme.
Med ostalimi cilji poglavja Ljudje v družbi pa prevladujejo tisti, ki
zahtevajo, naj učenec razume pomen sodelovanja in združevanja:
- »soodgovorno vplivanje na razvoj«
- »oblike združevanja«
- »vrste sodelovanja in medsebojne pomoči«
- »načini usklajevanja interesov in reševanja sporov«
Ker so opisi družbenega sestavljeni skoraj izključno iz tovrstnih for-
mulacij, se pouku vsiljuje predstava o harmonični družbeni skupnosti,
katere člani nenehno sodelujejo, družbenih razlik, nasprotij, napetosti,
konfliktov pa naj ne bi bilo. Zaradi odsotnosti ciljev, ki bi pouk usmerjali
v analizo družbenih nasprotij, se pouk utegne oddaljiti od družbene re-
alnosti, o kateri učenci dobivajo informacije od staršev in starejših ter iz
medijev. Žal so vsebine, ki bi lahko spodbujale učitelje, naj v pedagoško
in psihološko ustrezni obliki učencem pojasnjujejo družbene probleme,
zapisane poševno, kar pomeni, da so le izbirne (učitelj jih lahko vklju-
či v pouk ali pa sploh ne). To velja za naslednje vsebine: »skrb za starej-
še in bolne, vloga/vpliv medijev, družbene težave (brezposelnost, revšči-
na, marginalne skupine)«. To bi vsekakor morale biti obvezne vsebine!
(in domovinska) vzgoja ter etika
prebivalstva naše države, vendar ni tako. Nič ne napoveduje tega košč-
ka »demografije«.
Ostali »sociološki« cilji so vsaj delno ustrezni, čeprav so zapisani v
napačnem vrstnem redu.
Prvi cilj je:
»Razumejo, da posamezniki soodgovorno vplivajo na razvoj sku-
pnosti«.
Nedvomno bi moral biti v učnem načrtu najprej opredeljen cilj, ki bi
meril na to, da učenci razumejo, kaj sploh pomeni, če rečemo, da se sku-
pnost razvija – kaj je pravzaprav razvoj.
Naslednji cilj v tem poglavju je ustrezen:
»Spoznajo, da so ljudje v skupnosti različni, in prepoznajo stereoti-
pe v povezavi z njimi«.
Omenjene so družbene in kulturne razlike. Vendar je cilj naravnan
le na preprosto spoznanje, da so ljudje različni. V tej zvezi bi morali for-
mulirati dodaten cilj, ki bi učence usmerjal v premislek o tem, katere od
teh razlik vplivajo na življenje ljudi in na razvoj skupnosti ter kako vpli-
vajo na vse to. Če tega v učnem načrtu ne poudarimo, se bo pouk usme-
ril zgolj v kritiko stereotipov, kar pa je le eden od pomembnih vidikov
te teme.
Med ostalimi cilji poglavja Ljudje v družbi pa prevladujejo tisti, ki
zahtevajo, naj učenec razume pomen sodelovanja in združevanja:
- »soodgovorno vplivanje na razvoj«
- »oblike združevanja«
- »vrste sodelovanja in medsebojne pomoči«
- »načini usklajevanja interesov in reševanja sporov«
Ker so opisi družbenega sestavljeni skoraj izključno iz tovrstnih for-
mulacij, se pouku vsiljuje predstava o harmonični družbeni skupnosti,
katere člani nenehno sodelujejo, družbenih razlik, nasprotij, napetosti,
konfliktov pa naj ne bi bilo. Zaradi odsotnosti ciljev, ki bi pouk usmerjali
v analizo družbenih nasprotij, se pouk utegne oddaljiti od družbene re-
alnosti, o kateri učenci dobivajo informacije od staršev in starejših ter iz
medijev. Žal so vsebine, ki bi lahko spodbujale učitelje, naj v pedagoško
in psihološko ustrezni obliki učencem pojasnjujejo družbene probleme,
zapisane poševno, kar pomeni, da so le izbirne (učitelj jih lahko vklju-
či v pouk ali pa sploh ne). To velja za naslednje vsebine: »skrb za starej-
še in bolne, vloga/vpliv medijev, družbene težave (brezposelnost, revšči-
na, marginalne skupine)«. To bi vsekakor morale biti obvezne vsebine!
