Page 106 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 106
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
ciljev slovenske osnovne šole (samospoznavanje, razvijanje odgovorno-
sti, obvladovanje čustev itd.), hkrati pa v njem ni jasno zapisano, katere
dejanske operativne cilje naj bi učitelj dosegal v okviru konkretnega po-
glavja z naslovom Ljudje v družbi. V novem (in seveda starem) učnem
načrtu torej pogrešamo prave operativne cilje, ki bi usmerjali vzgojno-iz-
obraževalni proces h konkretnim ciljem, vezanim na tisto, po čimer se ta
predmet razlikuje od drugih predmetov.
Prvi del vsebinskega sklopa Ljudje v skupnosti pri predmetu družba
(4. razred) je naslovljen Jaz v skupnosti. Razmerje med posameznikom in
skupnostjo je ena osrednjih tem sodobnega družboslovja, zato je sama
formulacija na videz ustrezen vstop v učenje o družbi. Težava je le v tem,
da niti eden od operativnih ciljev učitelju ne pove, kaj konkretno v zve-
zi z razmerjem med posameznikom in družbo naj učenec spozna in ra-
zume in kakšne vrste afektivne dispozicije3 naj se pri njem v tej zvezi raz-
vijejo. Razmerje med posameznikom in družbo je središčna tema vsa-
kršne vzgoje in izobraževanja za življenje v družbi, vendar obravnava te
teme daje rezultate le, če učitelju glavni kurikularni dokument nedvo-
umno pove, kaj je bistvo tega razmerja – kakor ga opredeljuje sodobna
družboslovna znanost (sociologija, socialna psihologija, antropologija)
– in kako to bistvo približati učencu. V ta namen bi morali k oblikova-
nju vsebinskega jedra učnega načrta pritegniti večjo skupino najvidnej-
ših predstavnikov slovenskega družboslovja. Tej fazi bi moral slediti po-
seg didaktikov in razvojnih psihologov, ki bi vsebinsko jedro »prevedli«
v konkretne operativne cilje in učne vsebine. Po tem postopku bi lahko
oblikovali tudi ostala poglavja učnega načrta.
V vsebinskem sklopu Ljudje v družbi v učnem načrtu za 5. razred
najdemo vsaj malo ustreznejše formulacije ciljev, žal pa ne tudi vsebin. V
rubriki ‚operativni cilji‘ so spet tudi splošni vzgojni cilji, ki nikakor niso
operativni, temveč so zgolj splošni razvojni cilji vzgoje in izobraževanja
v vsej »vertikali« od vrtca do mature. Na primer: »strategije obvlado-
vanja čustev« in »veščine komuniciranja in sodelovanja«. Razen tega je
vsaj en cilj povsem nepovezan z ostalimi in iztrgan iz konteksta:
»Učenci razložijo selitve prebivalcev, vzroke in posledice selitev«.
To je cilj, ki meri na demografsko znanje, vendar zanj ni ustreznega
konteksta – noben cilj ali vsebina ne usmerja pouka v preučevanje pre-
bivalstva Slovenije. Omemba »selitve prebivalstva« se nenadoma pojavi
in takoj zatem izgine, brez povezave z drugimi sestavinami tega poglav-
ja. Upravičena bi bila le, če bi to poglavje bilo namenjeno preučevanju
3 Tu uporabljamo splošni pojem afektivne dispozicije, saj otroci v starosti 10–11 let še ne razvijejo ja-
sno oblikovanih stališč ali prepoznavne in stabilne vrednotne usmeritve.
ciljev slovenske osnovne šole (samospoznavanje, razvijanje odgovorno-
sti, obvladovanje čustev itd.), hkrati pa v njem ni jasno zapisano, katere
dejanske operativne cilje naj bi učitelj dosegal v okviru konkretnega po-
glavja z naslovom Ljudje v družbi. V novem (in seveda starem) učnem
načrtu torej pogrešamo prave operativne cilje, ki bi usmerjali vzgojno-iz-
obraževalni proces h konkretnim ciljem, vezanim na tisto, po čimer se ta
predmet razlikuje od drugih predmetov.
Prvi del vsebinskega sklopa Ljudje v skupnosti pri predmetu družba
(4. razred) je naslovljen Jaz v skupnosti. Razmerje med posameznikom in
skupnostjo je ena osrednjih tem sodobnega družboslovja, zato je sama
formulacija na videz ustrezen vstop v učenje o družbi. Težava je le v tem,
da niti eden od operativnih ciljev učitelju ne pove, kaj konkretno v zve-
zi z razmerjem med posameznikom in družbo naj učenec spozna in ra-
zume in kakšne vrste afektivne dispozicije3 naj se pri njem v tej zvezi raz-
vijejo. Razmerje med posameznikom in družbo je središčna tema vsa-
kršne vzgoje in izobraževanja za življenje v družbi, vendar obravnava te
teme daje rezultate le, če učitelju glavni kurikularni dokument nedvo-
umno pove, kaj je bistvo tega razmerja – kakor ga opredeljuje sodobna
družboslovna znanost (sociologija, socialna psihologija, antropologija)
– in kako to bistvo približati učencu. V ta namen bi morali k oblikova-
nju vsebinskega jedra učnega načrta pritegniti večjo skupino najvidnej-
ših predstavnikov slovenskega družboslovja. Tej fazi bi moral slediti po-
seg didaktikov in razvojnih psihologov, ki bi vsebinsko jedro »prevedli«
v konkretne operativne cilje in učne vsebine. Po tem postopku bi lahko
oblikovali tudi ostala poglavja učnega načrta.
V vsebinskem sklopu Ljudje v družbi v učnem načrtu za 5. razred
najdemo vsaj malo ustreznejše formulacije ciljev, žal pa ne tudi vsebin. V
rubriki ‚operativni cilji‘ so spet tudi splošni vzgojni cilji, ki nikakor niso
operativni, temveč so zgolj splošni razvojni cilji vzgoje in izobraževanja
v vsej »vertikali« od vrtca do mature. Na primer: »strategije obvlado-
vanja čustev« in »veščine komuniciranja in sodelovanja«. Razen tega je
vsaj en cilj povsem nepovezan z ostalimi in iztrgan iz konteksta:
»Učenci razložijo selitve prebivalcev, vzroke in posledice selitev«.
To je cilj, ki meri na demografsko znanje, vendar zanj ni ustreznega
konteksta – noben cilj ali vsebina ne usmerja pouka v preučevanje pre-
bivalstva Slovenije. Omemba »selitve prebivalstva« se nenadoma pojavi
in takoj zatem izgine, brez povezave z drugimi sestavinami tega poglav-
ja. Upravičena bi bila le, če bi to poglavje bilo namenjeno preučevanju
3 Tu uporabljamo splošni pojem afektivne dispozicije, saj otroci v starosti 10–11 let še ne razvijejo ja-
sno oblikovanih stališč ali prepoznavne in stabilne vrednotne usmeritve.
