Page 104 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 104
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
kaj poudarkov, ki bolj kot uvod v stari učni načrt (1998) usmerjajo pouk
v spoznavanje družbe in demokracije. Takšne so na primer formulacije:
- Učenci pri predmetu družba razvijajo stališča in vrednote v okvi-
ru okoljske, državljanske in domovinske vzgoje ter vzgoje za de-
mokracijo in človekove pravice.
- Učenci pridobivajo znanja in razvijajo spretnosti ter sposobnosti
v raziskovanju neposrednega družbenega okolja.
- Učenci razvijajo pozitiven odnos do države Slovenije, domovine
in Evropske unije.
Kolikor bodo učitelji pozorni na te nove poudarke, bo predmet vsaj
v enem svojem delu postal izhodišče za državljansko vzgojo, ki se bo iz-
vajala v 7. in 8. razredu osnovne šole. Nasploh je predmet na začetku
predstavljen učitelju kot predmet, ki naj bi učencem posredoval znanje
o zgradbi in delovanju človeške družbe in o delovanju demokracije ter
razvijal v zvezi z družbo in družbenim delovanjem posameznika takšno
afektivno dispozicijo, ki se kasneje – v obdobju adolescence – lahko raz-
vije v stališča in vrednotno usmeritev.
Obetavni so tudi nekateri drugi zapisi v uvodnem delu. V poglav-
ju Opredelitev predmeta je navedeno, da učni načrt vsebuje cilje s po-
dročja:
- geografije,
- sociologije,
- zgodovine,
- etnologije,
- psihologije,
- ekonomije,
- politike,
- etike,
- estetike,
- ekologije idr.
Vse te vede so brez dvoma družboslovne vede, torej vede, ki preu-
čujejo človeške družbe, kar se sklada z naslovom predmeta, tj. ‚družba‘.
Omemba vseh teh ved ustvarja pričakovanje, da bo učni načrt pouk in-
tenzivno usmerjal v preučevanje družbe, njenega delovanja in zgradbe,
demokracije ipd.
Vendar natančnejša analiza starega in novega učnega načrta pokaže,
da je vpliv ved na cilje in vsebinsko zasnovo neenakomeren. Izrazito so
zapostavljene družboslovne vsebine v ožjem pomenu besede, torej – po-
gojno rečeno – sociološke vsebine. Prav tako je zapostavljeno tisto, kar je
v uvodu v novi učni načrt imenovano ‚politika‘. To dejstvo je nenavadno,
kaj poudarkov, ki bolj kot uvod v stari učni načrt (1998) usmerjajo pouk
v spoznavanje družbe in demokracije. Takšne so na primer formulacije:
- Učenci pri predmetu družba razvijajo stališča in vrednote v okvi-
ru okoljske, državljanske in domovinske vzgoje ter vzgoje za de-
mokracijo in človekove pravice.
- Učenci pridobivajo znanja in razvijajo spretnosti ter sposobnosti
v raziskovanju neposrednega družbenega okolja.
- Učenci razvijajo pozitiven odnos do države Slovenije, domovine
in Evropske unije.
Kolikor bodo učitelji pozorni na te nove poudarke, bo predmet vsaj
v enem svojem delu postal izhodišče za državljansko vzgojo, ki se bo iz-
vajala v 7. in 8. razredu osnovne šole. Nasploh je predmet na začetku
predstavljen učitelju kot predmet, ki naj bi učencem posredoval znanje
o zgradbi in delovanju človeške družbe in o delovanju demokracije ter
razvijal v zvezi z družbo in družbenim delovanjem posameznika takšno
afektivno dispozicijo, ki se kasneje – v obdobju adolescence – lahko raz-
vije v stališča in vrednotno usmeritev.
Obetavni so tudi nekateri drugi zapisi v uvodnem delu. V poglav-
ju Opredelitev predmeta je navedeno, da učni načrt vsebuje cilje s po-
dročja:
- geografije,
- sociologije,
- zgodovine,
- etnologije,
- psihologije,
- ekonomije,
- politike,
- etike,
- estetike,
- ekologije idr.
Vse te vede so brez dvoma družboslovne vede, torej vede, ki preu-
čujejo človeške družbe, kar se sklada z naslovom predmeta, tj. ‚družba‘.
Omemba vseh teh ved ustvarja pričakovanje, da bo učni načrt pouk in-
tenzivno usmerjal v preučevanje družbe, njenega delovanja in zgradbe,
demokracije ipd.
Vendar natančnejša analiza starega in novega učnega načrta pokaže,
da je vpliv ved na cilje in vsebinsko zasnovo neenakomeren. Izrazito so
zapostavljene družboslovne vsebine v ožjem pomenu besede, torej – po-
gojno rečeno – sociološke vsebine. Prav tako je zapostavljeno tisto, kar je
v uvodu v novi učni načrt imenovano ‚politika‘. To dejstvo je nenavadno,
