Page 75 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 75
PR EDGU VOR . 132. Kol 3, 5–10.
služba tiga malika, za katerih riči volo pride ta serd Božy čez 133. Naš.
te neverne inu nepokorne otroke; v katerih ste vi tudi nakadai
hodili, kadar ste v nih živeli. Nu zdai pag položite vi od se-
be vse le-tu: ta serd, to nevolo, to hudubo, tu še[n]tovane,C te
sromotne bessede iz vaših vust. Ne lažite eden zubper druz-
iga, potehmal ste islekli tiga stariga človeka ž nega diane[m]
C inu ste oblekli tiga noviga, kir bode ponovle[n]C h timu spo-
znanu inu po tim pildu, kir ie nega stvaril.«132 Iz le-tih Božyh
bessed inu od s. Paula vsaki lahku zastopi, de ie potreba vsa-
kimu, kir hoče v nebu priti, de on te grehe, te hude žele inu
lušte v sebi mory inu zacopava, de v tim našim hudim telessu
inu messei ne gospoduio. Obtu ty pravi vučeniki prov inu po
tim Pismu dile te grehe narazen na dva deila. Te ene imenuio
te smertne grehe; ty isti so le-ty, katere smo zdai poprei iz s.
Paula pisma šteili, kir se z dobro volo inu zubp/er/E vsako za-
stopno veist dopernašaio inu kir S. Duha iz tiga človeka pre-
ženo, de ta človik ne more prov moliti ne dobriga pruti Bo-
gu se zenesti. Inu dotle ta človik v tih istih velikih, sramotnih
in smertnih grehih stoy inu prebiva. Ta ie gvišnu pod serdom
Božym inu pod Hudičevo oblastio. Te druge grehe pag ime-
nuio te odpustlive inu vsagdane grehe. Ty isti so, prez kate-
rih oben človik, dotle ie on v tim životu, ne more biti; ty gre-
do inu prido semkai iz tiga porodniga greha, koker so le-ty:
kir nemamo popolnome inu stonovite vere, ne lubimo popol-
noma Boga, kir nas obhaieio inu nom prido naprei čestu te
hude misli, žele inu lušti, kir čestu mislimo, govorimo inu ča-
si tudi sturimo, kir nei prov, časi pyemo inu ieimo več, koker
nas133 život potrubuie, se čestu za mahine riči reserdimo, smo
nevulni v nadlugah, bi raiši bogatiši bili. Kratku: mi ne stu-
rimo inu ne dopernessemo vsiga popolnoma, kar smo dolžni
pruti Bogu inu pruti tim ludem, oli kadar mi take grehe inu
naše pomankane inu to našo hudo, izkaženo naturo inu še-
go spoznamo, smo takim grehom souvraž, tožimo čez te iste
75
služba tiga malika, za katerih riči volo pride ta serd Božy čez 133. Naš.
te neverne inu nepokorne otroke; v katerih ste vi tudi nakadai
hodili, kadar ste v nih živeli. Nu zdai pag položite vi od se-
be vse le-tu: ta serd, to nevolo, to hudubo, tu še[n]tovane,C te
sromotne bessede iz vaših vust. Ne lažite eden zubper druz-
iga, potehmal ste islekli tiga stariga človeka ž nega diane[m]
C inu ste oblekli tiga noviga, kir bode ponovle[n]C h timu spo-
znanu inu po tim pildu, kir ie nega stvaril.«132 Iz le-tih Božyh
bessed inu od s. Paula vsaki lahku zastopi, de ie potreba vsa-
kimu, kir hoče v nebu priti, de on te grehe, te hude žele inu
lušte v sebi mory inu zacopava, de v tim našim hudim telessu
inu messei ne gospoduio. Obtu ty pravi vučeniki prov inu po
tim Pismu dile te grehe narazen na dva deila. Te ene imenuio
te smertne grehe; ty isti so le-ty, katere smo zdai poprei iz s.
Paula pisma šteili, kir se z dobro volo inu zubp/er/E vsako za-
stopno veist dopernašaio inu kir S. Duha iz tiga človeka pre-
ženo, de ta človik ne more prov moliti ne dobriga pruti Bo-
gu se zenesti. Inu dotle ta človik v tih istih velikih, sramotnih
in smertnih grehih stoy inu prebiva. Ta ie gvišnu pod serdom
Božym inu pod Hudičevo oblastio. Te druge grehe pag ime-
nuio te odpustlive inu vsagdane grehe. Ty isti so, prez kate-
rih oben človik, dotle ie on v tim životu, ne more biti; ty gre-
do inu prido semkai iz tiga porodniga greha, koker so le-ty:
kir nemamo popolnome inu stonovite vere, ne lubimo popol-
noma Boga, kir nas obhaieio inu nom prido naprei čestu te
hude misli, žele inu lušti, kir čestu mislimo, govorimo inu ča-
si tudi sturimo, kir nei prov, časi pyemo inu ieimo več, koker
nas133 život potrubuie, se čestu za mahine riči reserdimo, smo
nevulni v nadlugah, bi raiši bogatiši bili. Kratku: mi ne stu-
rimo inu ne dopernessemo vsiga popolnoma, kar smo dolžni
pruti Bogu inu pruti tim ludem, oli kadar mi take grehe inu
naše pomankane inu to našo hudo, izkaženo naturo inu še-
go spoznamo, smo takim grehom souvraž, tožimo čez te iste
75
