Page 56 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 56
te velike mod- NOVIGA TESTAMENTA
rusti, zastop- inu nature ie ta pervi človik stvarien od Buga. S. Duh skuzi
nosti inu vse Moizesa nei zabston inu prez uržaha tulikain bessed od ti-
žlaht kunšti v ga pilda, štalti inu glihe tiga človeka govuril inu pustil pis-
sebi. sati, kir taku govori inu pisše: »Bug ie dial: ’Sturimo človeka
po našim pildu, de bode nom podoben.’«84 Spet druguč pravi:
84. 1 Mz 1, 26. »Inu Bug ie stvaril tiga človeka sebi k animu pildu.«85 H tre-
85. 1 Mz 1, 27. timu pravi: »Po Božym pildu ga ie stvaril.« S teimi obilnimi
bessedami hoče S. Duh skuzi pismu tiga Moizesa dati na zna-
86. Pravičin. ne vsem ludem inu de veido inu premislio, kakova lepa, dobra
inu Bogu luba stvar ie bil ta pervi človik. Zatu, kir ie on bil po
87. Raitinga: nega pildu, šegi inu naturi stvarien. Tukai Moizes iz S. Du-
račun, obračun; ha govori, de ta pervi človik ie bil stvarien od Buga cilu mo-
der, zastopen, kunšten, svet, brumen, pravicin,86 risničin, mo-
izposojeno iz čan, oblasten, serčan, zdrav, prez vse bolezni inu starosti, de
srvn. bav. reiten bi nigdar ne umerl, temuč imer živ bil inu prebival per Bu-
(šteti, računati, gi. Ta perva človeka, ta Adam inu Eva, preden sta grešila, ona
preudarjati) oz. sta skuzi to resvičene tiga S. Duha vidila inu znala popolno-
srvn. reitunge, in ma, de ie le en sam večni, živi, modri, sveiti, pravični inu vsi-
sicer v 12. stole- gamogoči Bug v ti S. Troyci, ta Bug, kir ie stvaril zemlo, ne-
tju in pred letom bu inu vse riči. Inu ona sta znala v tim enim, dinim Bogastvi
1200 (H. Jazbec, tu rezločene tih tryeh person inu imen, tiga Očeta, Synu inu
S. Duha. Ona sta z Bugom govurila v tim paradižu pres vsi-
n. d., 66). ga cbivlane inu straha. Ona sta tudi znala inu veidila vseh Bo-
žyh stvari nih šego inu naturo. Kai inu kakove šege so ty an-
geli, kai v nebessih inu per ludeh delaio. Kakova stvar oli reč
ie ta človeska duša, koku ie dobra, kai premore, vei inu umei.
Ona sta umeila tu hudu, gardu, krivu, nepoštenu od dobri-
ga, lipiga, praviga, pošteniga prov inu popolnoma ločiti inu
soditi. Ona sta znala vse štivene inu raitinge,87 koku tu nebu,
te zveizde, ty planeti, tu so[n]ceC inu ta luna se okuli obraču-
io inu teko. Kuliku ie ta zemla, tu morie globoku inu široku.
Ona sta znala to naturo, šego inu muč vseh zelesč, sledniga
korena,
56
rusti, zastop- inu nature ie ta pervi človik stvarien od Buga. S. Duh skuzi
nosti inu vse Moizesa nei zabston inu prez uržaha tulikain bessed od ti-
žlaht kunšti v ga pilda, štalti inu glihe tiga človeka govuril inu pustil pis-
sebi. sati, kir taku govori inu pisše: »Bug ie dial: ’Sturimo človeka
po našim pildu, de bode nom podoben.’«84 Spet druguč pravi:
84. 1 Mz 1, 26. »Inu Bug ie stvaril tiga človeka sebi k animu pildu.«85 H tre-
85. 1 Mz 1, 27. timu pravi: »Po Božym pildu ga ie stvaril.« S teimi obilnimi
bessedami hoče S. Duh skuzi pismu tiga Moizesa dati na zna-
86. Pravičin. ne vsem ludem inu de veido inu premislio, kakova lepa, dobra
inu Bogu luba stvar ie bil ta pervi človik. Zatu, kir ie on bil po
87. Raitinga: nega pildu, šegi inu naturi stvarien. Tukai Moizes iz S. Du-
račun, obračun; ha govori, de ta pervi človik ie bil stvarien od Buga cilu mo-
der, zastopen, kunšten, svet, brumen, pravicin,86 risničin, mo-
izposojeno iz čan, oblasten, serčan, zdrav, prez vse bolezni inu starosti, de
srvn. bav. reiten bi nigdar ne umerl, temuč imer živ bil inu prebival per Bu-
(šteti, računati, gi. Ta perva človeka, ta Adam inu Eva, preden sta grešila, ona
preudarjati) oz. sta skuzi to resvičene tiga S. Duha vidila inu znala popolno-
srvn. reitunge, in ma, de ie le en sam večni, živi, modri, sveiti, pravični inu vsi-
sicer v 12. stole- gamogoči Bug v ti S. Troyci, ta Bug, kir ie stvaril zemlo, ne-
tju in pred letom bu inu vse riči. Inu ona sta znala v tim enim, dinim Bogastvi
1200 (H. Jazbec, tu rezločene tih tryeh person inu imen, tiga Očeta, Synu inu
S. Duha. Ona sta z Bugom govurila v tim paradižu pres vsi-
n. d., 66). ga cbivlane inu straha. Ona sta tudi znala inu veidila vseh Bo-
žyh stvari nih šego inu naturo. Kai inu kakove šege so ty an-
geli, kai v nebessih inu per ludeh delaio. Kakova stvar oli reč
ie ta človeska duša, koku ie dobra, kai premore, vei inu umei.
Ona sta umeila tu hudu, gardu, krivu, nepoštenu od dobri-
ga, lipiga, praviga, pošteniga prov inu popolnoma ločiti inu
soditi. Ona sta znala vse štivene inu raitinge,87 koku tu nebu,
te zveizde, ty planeti, tu so[n]ceC inu ta luna se okuli obraču-
io inu teko. Kuliku ie ta zemla, tu morie globoku inu široku.
Ona sta znala to naturo, šego inu muč vseh zelesč, sledniga
korena,
56
