Page 42 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 42
44. 1 Mz 8, 21. NOVIGA TESTAMENTA
disšal Bogu inu dopal.«44 Ty Noevi otroci, od katerih prido ty
45. 2 Kr 3, 27. ludie, ty aydie, ty Turki inu vsi žlaht ludie na sveiti, so tudi,
koker so od nih očeta Noe slišali inu vidili, pridigali od Cri-
46.Suidas, srednjeveški grški enciklopedist; stuseviga prihoda, nega smerti inu oppravila inu so offrova-
avtor enciklopedije oz. leksikona Suidae lexicon. li. Od tih ie ta šega inu navada prišla, de so vsi žlaht ludie, Iu-
di inu aydi, po vsim sveitu offrovali, eni prov inu z vero, eni
O njegovem življenju je znano le to, da je živel pag krivu inu z nevero. Inu taku offrovane povsod ie terpe-
sredi 10. stoletja, najverjetneje v Carigradu. Nje- lu do Cristuseviga prihoda. Inu ty neverni aydie inu Iudi so
čestu v nih velikih nadlugah, v pomorih, v voiskah inuv la-
govo delo, urejeno po abecednem zaporedju kotah nekar le samuč to živino, temuč tudi žive ludi inu suie
črk, je eden najpomembnejših dokumentov lastne otroke offrovali. K0ker tu beremo 4. Reg. 3,45 de ta ay-
dovski moabiski kral, kadar ie nega voiska vsa bila pobyta od
grške filologije, jezikoslovja in književne tih iudovskih kralev, ie on suiga perviga synu, kir bi za nim
zgodovine njegovega časa. Grško-latinska imel kralovati, gori na zydu offral. Od tacih aydovskih ži-
editio princeps je bila izdana v Milanu leta 1499; vih človekov offrov Suidas, Lactantius inu Servius čez te tre-
knjiga je bila v Trubarjevem času eden od kom- tie buqve Eneidos46 veliku pišeio. Ty hudi, neverni Iudi so tu-
pendijev tudi za področje cerkvene zgodovine, di nih lastne žive otroke žgali inu offrovali, koker od tiga ta
kajti Suidas je vanjo zapisal številne biografske 106. ps., Iere. 19, Ezehiel47 zadosti pričuio. Nu, koker le-ta-
podatke in skice. Delo je danes dostopno na ki offri, kir se živi ludie inu nedolžni otroci moree, koleo inu
žgo, ie ena grozovita, strašna reč slišati. Inu so Gospudi Bo-
številnih spletnih portalih. gu sylnu zupber, koker od tiga ta 106. psalm govori, kir ta-
Lucius Caecilius Firmianus Lactantius (ok. ku pravi: »Oni (zastopi: ty Iudi) so se vmei aydie zmešali inu
240–ok. 320), prednikejski cerkveni učitelj so se tih istih della navučili. Inu so nih malikom služili, tu ie
in svetovalec cesarja Konstantina I. zastran nim k ani zmoti ratalu. Inu oni so offrovali nih synuve inu nih
verskih vprašanj. Trubar je zagotovo poznal sčere tim zludiem. Inu oni so prelili to nedolžno kry, to kry
vsaj odlomke najpomembnejšega Laktancije- nih synov inu sčer, katere so oni tim cananeiskim bogum of-
vega dela, Divinarum institutionem libri septem, frovali, inu so to deželo s to kryo omadežili.«48 Tukai mi sli-
ki je nastalo v letih 303–311 in je napisano šimo, de taki iudovski offri, naisi so oni menili, de hote Bo-
kot blesteča razprava, s katero je želel zgodnji gu, koker ie Abraam, s teim uslužiti, ne so sturieni Bogu,
cerkveni učitelj krščansko verovanje pod- temuč tim zludiem. Nu, bodi koker bodi, taku vsai en vsake-
kletiti tudi z razumskimi, pa hkrati retorično teri more zastopiti, de taki človeski offri od Iudov inu aydov
učinkovito formuliranimi argumenti, na ta imaio nih začetig inu so prišli od tih starih, brumnih, vernih
način odgovoriti nekrščanskim kritikom vere
Jezusa iz Nazareta, predvsem pa podčrtati, očakov,
da so poganske predstave o Bogu prazne.
Iz šeste knjige (De vero cultu) omenjenega 42
Laktancijevega dela izvira tudi pasaža Summus
enim colendi ritus est, ex ore iusti hominis ad
Deum directa laudatio, ki jo je Trubar uporabil v
Predguvori čez ta Psalter (Ta celi psalter Davidov,
1565; glej Zbrana dela Primoža Trubarja V, ur.
Jonatan Vinkler, Ljubljana 2009, 36), vendar ni
jasno, katero primarno izdajo Laktancija je imel
naš reformator pred seboj, če sploh katero.
Navedeno misel učenega prednikejskega
cerkvenega očeta je namreč najti tudi v osmi
knjigi kompendija De rerum inventoribus, ki je
leta 1559 izšel v Lyonu.
Maurus Servius Honoratus (konec 4.–zgodnje
peto stoletje), jezikoslovec. Servij je slovel kot
eden najbolj izobraženih ljudi v Italiji svojega
časa, njegovo najpomembnejše delo pa so
razlage Vergilijevih del. Slednje so bile pod na-
slovom In tria Virgilii Opera Expositio natisnjene
tudi kot prva inkunabula, izdana v Firencah
(1471). Trubar je imel v mislih Servijeve komen-
tarje Eneide, danes dostopne tudi na http://
www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Per
seus:text:1999.02.0053 (el. reprodukcija edine
celovite izdaje Servijevih del doslej; ur. Georg
Thilo in Hermann Hagen).
48. Ps 106, 35–38.
47. Ps 106, 37–38; Jer 19, 4–5.
disšal Bogu inu dopal.«44 Ty Noevi otroci, od katerih prido ty
45. 2 Kr 3, 27. ludie, ty aydie, ty Turki inu vsi žlaht ludie na sveiti, so tudi,
koker so od nih očeta Noe slišali inu vidili, pridigali od Cri-
46.Suidas, srednjeveški grški enciklopedist; stuseviga prihoda, nega smerti inu oppravila inu so offrova-
avtor enciklopedije oz. leksikona Suidae lexicon. li. Od tih ie ta šega inu navada prišla, de so vsi žlaht ludie, Iu-
di inu aydi, po vsim sveitu offrovali, eni prov inu z vero, eni
O njegovem življenju je znano le to, da je živel pag krivu inu z nevero. Inu taku offrovane povsod ie terpe-
sredi 10. stoletja, najverjetneje v Carigradu. Nje- lu do Cristuseviga prihoda. Inu ty neverni aydie inu Iudi so
čestu v nih velikih nadlugah, v pomorih, v voiskah inuv la-
govo delo, urejeno po abecednem zaporedju kotah nekar le samuč to živino, temuč tudi žive ludi inu suie
črk, je eden najpomembnejših dokumentov lastne otroke offrovali. K0ker tu beremo 4. Reg. 3,45 de ta ay-
dovski moabiski kral, kadar ie nega voiska vsa bila pobyta od
grške filologije, jezikoslovja in književne tih iudovskih kralev, ie on suiga perviga synu, kir bi za nim
zgodovine njegovega časa. Grško-latinska imel kralovati, gori na zydu offral. Od tacih aydovskih ži-
editio princeps je bila izdana v Milanu leta 1499; vih človekov offrov Suidas, Lactantius inu Servius čez te tre-
knjiga je bila v Trubarjevem času eden od kom- tie buqve Eneidos46 veliku pišeio. Ty hudi, neverni Iudi so tu-
pendijev tudi za področje cerkvene zgodovine, di nih lastne žive otroke žgali inu offrovali, koker od tiga ta
kajti Suidas je vanjo zapisal številne biografske 106. ps., Iere. 19, Ezehiel47 zadosti pričuio. Nu, koker le-ta-
podatke in skice. Delo je danes dostopno na ki offri, kir se živi ludie inu nedolžni otroci moree, koleo inu
žgo, ie ena grozovita, strašna reč slišati. Inu so Gospudi Bo-
številnih spletnih portalih. gu sylnu zupber, koker od tiga ta 106. psalm govori, kir ta-
Lucius Caecilius Firmianus Lactantius (ok. ku pravi: »Oni (zastopi: ty Iudi) so se vmei aydie zmešali inu
240–ok. 320), prednikejski cerkveni učitelj so se tih istih della navučili. Inu so nih malikom služili, tu ie
in svetovalec cesarja Konstantina I. zastran nim k ani zmoti ratalu. Inu oni so offrovali nih synuve inu nih
verskih vprašanj. Trubar je zagotovo poznal sčere tim zludiem. Inu oni so prelili to nedolžno kry, to kry
vsaj odlomke najpomembnejšega Laktancije- nih synov inu sčer, katere so oni tim cananeiskim bogum of-
vega dela, Divinarum institutionem libri septem, frovali, inu so to deželo s to kryo omadežili.«48 Tukai mi sli-
ki je nastalo v letih 303–311 in je napisano šimo, de taki iudovski offri, naisi so oni menili, de hote Bo-
kot blesteča razprava, s katero je želel zgodnji gu, koker ie Abraam, s teim uslužiti, ne so sturieni Bogu,
cerkveni učitelj krščansko verovanje pod- temuč tim zludiem. Nu, bodi koker bodi, taku vsai en vsake-
kletiti tudi z razumskimi, pa hkrati retorično teri more zastopiti, de taki človeski offri od Iudov inu aydov
učinkovito formuliranimi argumenti, na ta imaio nih začetig inu so prišli od tih starih, brumnih, vernih
način odgovoriti nekrščanskim kritikom vere
Jezusa iz Nazareta, predvsem pa podčrtati, očakov,
da so poganske predstave o Bogu prazne.
Iz šeste knjige (De vero cultu) omenjenega 42
Laktancijevega dela izvira tudi pasaža Summus
enim colendi ritus est, ex ore iusti hominis ad
Deum directa laudatio, ki jo je Trubar uporabil v
Predguvori čez ta Psalter (Ta celi psalter Davidov,
1565; glej Zbrana dela Primoža Trubarja V, ur.
Jonatan Vinkler, Ljubljana 2009, 36), vendar ni
jasno, katero primarno izdajo Laktancija je imel
naš reformator pred seboj, če sploh katero.
Navedeno misel učenega prednikejskega
cerkvenega očeta je namreč najti tudi v osmi
knjigi kompendija De rerum inventoribus, ki je
leta 1559 izšel v Lyonu.
Maurus Servius Honoratus (konec 4.–zgodnje
peto stoletje), jezikoslovec. Servij je slovel kot
eden najbolj izobraženih ljudi v Italiji svojega
časa, njegovo najpomembnejše delo pa so
razlage Vergilijevih del. Slednje so bile pod na-
slovom In tria Virgilii Opera Expositio natisnjene
tudi kot prva inkunabula, izdana v Firencah
(1471). Trubar je imel v mislih Servijeve komen-
tarje Eneide, danes dostopne tudi na http://
www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Per
seus:text:1999.02.0053 (el. reprodukcija edine
celovite izdaje Servijevih del doslej; ur. Georg
Thilo in Hermann Hagen).
48. Ps 106, 35–38.
47. Ps 106, 37–38; Jer 19, 4–5.
