Page 402 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 402
REGIŠTER INU KRATKA IZLAGA
viti inu diati, ta isti mora na tim sveitu nadluge terpeti.« 2. Thi.
4.664
664. 2 Tim 3, 12. Ty kersčeniki po 2 Inu le-te bessede Cristuseve, kir pravi h Petru: »Tebe po-
665. Jn 21, 18. naturi s/e/E tudi pelaio tiakai, kamer ti ne hočeš,«665 nom daio na znane, de ty
666. Jn 13, 21; nadl/u/gE inu te veliki svetniki, jogri, preroki inu marterniki tudi neso radi ter-
Mt 26, 38; s/me/rtiE bo/y/
Lk 23; Ps 22, 1. e,E oli oni za vo- peli ne umerli. Cristus sam, kadar ie imel terpeti inu umreti, ie
667. Mt 26, 41. lo s/t/rahaE inu dial, Ioh. 13, Matth. 26, Luc. 23, Psal. 22: »Muia duša ie žalostna
beteža od vere
668. To. ne stopio, ne za- do smerti.«666 »Ta duh ie pernaredin inu volan, ampag tu messu
669. Jn 21, 19. taye te bessede ie šibku.«667 Inu on se ie pred to smertio bal, strašil, trepetal inu
Božye. kervavi put potil, zakai terpeti inu umreti ie zubper to natu-
ro; Bug ie tiga človeka pervič taku stvaril, de bi imel vselei do-
bru imeiti, duša, tellu vkupe ostati, nigdar narazen se ločiti, ne
umreti. Obtu, kadar bomo mi terpeli inu to britko smert pred
nami vidili, aku nas prevelik strah, žalost inu trepetane obide,
taku za tu nemamo cagati, ne cbivlati oli reči: Mi te prave vere
nemamo, potehmal se ie tu vsem žlaht svetnikom pergudilu, de
so se tiga terplene inu smerti po naturi bali. Bati, strašiti, žalo-
sten biti, bežati inu trepetati pred to smertio nei greh inu Bogu
zubper, ampag za volo tiga straha te smerti inu terplene na Bo-
žy pomuči cagati, Boga inu nega bessedo zatayti, tu verovati oli
diati, kar ie Bug prepovedal, tu istu ie velik greh inu Bogu zu-
bper. Tiga oben svetnik ne pravi kersčenik nei sturil, temuč s to
vero, s teim duhum ie tako žalost, tak strah, taku messenu ter-
plene inu to smert is od sebe izzegnal inu premogel inu ie tu
hudu, izkaženu, nevolnu, žalostnu inu strašnu messu permoral,
de se ie volnu po Božy voli pod tu terplene inu v so668 smert po-
dalu.
Ty verni ž nih 3 Inu ta evangelist, kir pravi: »Jezus ie le-te bessede h Petru
službami, ter- govuril, daioč na znane, s kakovo smertio on bode čestil Bo-
plenem inu ga,«669 nas dvei riči vuči; nerpoprei, de ty kersčeniki nekar le sa-
martro le česte
Boga, muč s to pridigo, s teim spoznanem te vere inu s poštenim leb-
nom, temuč tudi s teim volnim terplenem
inu
402
viti inu diati, ta isti mora na tim sveitu nadluge terpeti.« 2. Thi.
4.664
664. 2 Tim 3, 12. Ty kersčeniki po 2 Inu le-te bessede Cristuseve, kir pravi h Petru: »Tebe po-
665. Jn 21, 18. naturi s/e/E tudi pelaio tiakai, kamer ti ne hočeš,«665 nom daio na znane, de ty
666. Jn 13, 21; nadl/u/gE inu te veliki svetniki, jogri, preroki inu marterniki tudi neso radi ter-
Mt 26, 38; s/me/rtiE bo/y/
Lk 23; Ps 22, 1. e,E oli oni za vo- peli ne umerli. Cristus sam, kadar ie imel terpeti inu umreti, ie
667. Mt 26, 41. lo s/t/rahaE inu dial, Ioh. 13, Matth. 26, Luc. 23, Psal. 22: »Muia duša ie žalostna
beteža od vere
668. To. ne stopio, ne za- do smerti.«666 »Ta duh ie pernaredin inu volan, ampag tu messu
669. Jn 21, 19. taye te bessede ie šibku.«667 Inu on se ie pred to smertio bal, strašil, trepetal inu
Božye. kervavi put potil, zakai terpeti inu umreti ie zubper to natu-
ro; Bug ie tiga človeka pervič taku stvaril, de bi imel vselei do-
bru imeiti, duša, tellu vkupe ostati, nigdar narazen se ločiti, ne
umreti. Obtu, kadar bomo mi terpeli inu to britko smert pred
nami vidili, aku nas prevelik strah, žalost inu trepetane obide,
taku za tu nemamo cagati, ne cbivlati oli reči: Mi te prave vere
nemamo, potehmal se ie tu vsem žlaht svetnikom pergudilu, de
so se tiga terplene inu smerti po naturi bali. Bati, strašiti, žalo-
sten biti, bežati inu trepetati pred to smertio nei greh inu Bogu
zubper, ampag za volo tiga straha te smerti inu terplene na Bo-
žy pomuči cagati, Boga inu nega bessedo zatayti, tu verovati oli
diati, kar ie Bug prepovedal, tu istu ie velik greh inu Bogu zu-
bper. Tiga oben svetnik ne pravi kersčenik nei sturil, temuč s to
vero, s teim duhum ie tako žalost, tak strah, taku messenu ter-
plene inu to smert is od sebe izzegnal inu premogel inu ie tu
hudu, izkaženu, nevolnu, žalostnu inu strašnu messu permoral,
de se ie volnu po Božy voli pod tu terplene inu v so668 smert po-
dalu.
Ty verni ž nih 3 Inu ta evangelist, kir pravi: »Jezus ie le-te bessede h Petru
službami, ter- govuril, daioč na znane, s kakovo smertio on bode čestil Bo-
plenem inu ga,«669 nas dvei riči vuči; nerpoprei, de ty kersčeniki nekar le sa-
martro le česte
Boga, muč s to pridigo, s teim spoznanem te vere inu s poštenim leb-
nom, temuč tudi s teim volnim terplenem
inu
402
