Page 304 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 304
REGIŠTER INU KRATKA IZLAGA

deržali, nih dellu inu opravilu sturili inu dopernesli po tui bes-
sedi, po tuim ukazanu inu po tudi s. voli. De tebi vsi žlaht ludie,
mali inu veliki, bozi inu bogati, zo vsem iz serca bodo volni inu
pokorni inu ž nih rovnanem taku derže, de tebi koker ty angeli
v nebessih dopado, kir so tebi popolnoma pokorni. Amen.
Le-te druge 3 Dai nom danas naš vsagdani kruh. Tu ie: dai nom naš užitag,
štyri prošne za to našo telesno potrebo, tu zdravie, posvitni myr, zveisto, bru-
324. Družino. tu prossio, kar mno družini,324 bogaboiečo, pravično gosposčino, de se vse riči
mi v tim životu,
prov inu po sreči na tim sveitu rovnaio. Odpusti nom naše dolge, ko-
dotle smo na tim ker mi odpusčemo našim dolžnikom. Le-ta prošna pravi inu kaže, de
sveitu, potrubu- per vseh pravih molytvah ima ta vera v Cristusa biti, de mi ter-
iemo.

dnu veruiemo, de za volo inu skuzi Cristusa, našiga odrešenika,
vissokiga farye inu odvetnika imamo odpusčane vseh grehov,
de smo za nega volo Bogu lubi, de smemo pred Buga stopiti inu
de za nega volo so te naše prošne gori vzete inu uslišane. Inu v
le-ti prošni spozna ta cela cerkov inu vsi svetniki, de imaio še
ta greh na sebi. Inu v ti imamo tudi ta trošt, potehmal Cristus
sam nom vely prossiti za odpusčane tih grehov, de on gvišnu te
prošne nas hoče uslišati inu odpustiti vse grehe. Inu kir ie tu-
kai v ti prošni postavlenu »koker mi odpusčemo našim dolžni-
kom«, se ima prov zastopiti. Cristus ne pravi, de bi za volo naši-
ga odpusčena nom ty naši grehi odpusčeni imeili biti, temuč tu
naše odpusčene ie pokorsčina, kir ima inu mora per tei veri inu
per pravim molenu biti. Inu ie koker enu zagvišane, de kadar
mi odpustimo, de ie nom Bug tu risničnu odpustil inu hoče od-
pustiti. Inu nas ne pelai v to izkušno. Tu ie: Lubi Oča, ne pusti nas
v velike inu težke izkušnave priti inu pasti, obari inu brani nas
pred to zlo Hudičevo kunštio, de mi v te zmote, v to nevero, v
to slipoto,
v veliko

304
   299   300   301   302   303   304   305   306   307   308   309