Page 264 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 264
REGIŠTER INU KRATKA IZLAGA
nazai: Kateri človik nema obeniga lušta, ne serca, ne vole h
ti Božy bessedi, rad ne posluša inu ne bere tih s. evangeliov,
tar naisi se on pred ludmi brumsku derži, se posti, moli, daie
almožne166 inu hodi k mašom, taku ie na tim istim človeku enu
166. Miloščina, pravu znamine, de on nei, koker tukai Cristus pravi, iz Buga,
prevzeto preko nema ene iskre od S. Duha, ie pod to oblastio Hudičevo. Obtu,
kateri človik počuti v sebi taku nevulnu serce h ti Božy bessedi
stvn. alamu- inu h timu s. evangeliu, ta isti veden inu zveistu kliče na Buga,
osan n. poleg koker sam Cristus vely, Luc. 11,167 inu prossi za S. Duha, de ta isti
alamuosa f. ali nega serce preoberne inu nakloni h pravimu vodnimu168 poslu-
srvn. almuosen šanu inu branu te Božye bessede inu de po tei isti naprei to suio
n. poleg almuose vero, sui stan inu leben pela inu de služi Bogu.
f. ter preko lat. in Kateri veru- 3 V tim današnim evangeliu le-te bessede Cristuseae,169 kir
gr. eleēmosýnē, ie vsimu evan- pravi: »Za risnico, za risnico iest vom poveim, aku du to mu-
in sicer v letih geliu, de Cri- io bessedo bode ohranil, ta isti ne bode te smeri nigdar vidil,«170
900 do 1200 (H. stus ie nas z
Jazbec, n. d., 25). Bugo[m]C spra- ima en vsaki kersčenik prov zastopiti inu dobru zamerkati, za-
vil, to smert, kai v tih bessedah ie ta nervegši trošt, kir sturi inu obderži te
167. t/i/gaE Hudiča
Lk 11, 9–10. premogel, ta isti verne, de v obeni nadlugi, na smerti tudi nekar, ne cagaio na
168. Volnimu. s to večno drugo milosti inu pomuči Božy, temuč z vesselem vse preterpe inu se
169. Cristuseve. smertio ne ume- ločio iz tiga revniga, hudiga svita v ta nebessa. Ta besseda Cri-
170. Jn 8, 51. rie inu te telesne
171. Vse. smerti inu pekla stuseva pag, od katere on tukai govori, »kir ohrani, ne umerie
se tudi ne bo- vekoma«, ie tu cilu dellu, opravillu inu govoriene Cristusevu, od
de bal.
kateriga nom ty preroki, jogri inu evangelisti pravio inu pišeio.
De le-ta Jezus, Marie syn, ie ta pravi od Buga oblubleni messi-
as inu cristus, pravi bug inu pravi človik. Inu de ie on iz nebes na
ta sveit za tiga volo prišal inu pervzel k suimu bogastvu tu člo-
vestvu, de ie v tim se171 Božye postave, zapuvidi inu pravde do-
polnil, dokonal, dopernessil inu sturil tei Božy pravici zadosti
na našim meistu. Inu de ie s to nega martro inu smertio te naše
grehe plačal inu popolnoma izpussal, to večno peklensko štra-
ifingo, katero bi mi imeili vekoma terpeti za volo naših grehov,
ie on odstal inu preterpil inu ta veliki
serd
264
nazai: Kateri človik nema obeniga lušta, ne serca, ne vole h
ti Božy bessedi, rad ne posluša inu ne bere tih s. evangeliov,
tar naisi se on pred ludmi brumsku derži, se posti, moli, daie
almožne166 inu hodi k mašom, taku ie na tim istim človeku enu
166. Miloščina, pravu znamine, de on nei, koker tukai Cristus pravi, iz Buga,
prevzeto preko nema ene iskre od S. Duha, ie pod to oblastio Hudičevo. Obtu,
kateri človik počuti v sebi taku nevulnu serce h ti Božy bessedi
stvn. alamu- inu h timu s. evangeliu, ta isti veden inu zveistu kliče na Buga,
osan n. poleg koker sam Cristus vely, Luc. 11,167 inu prossi za S. Duha, de ta isti
alamuosa f. ali nega serce preoberne inu nakloni h pravimu vodnimu168 poslu-
srvn. almuosen šanu inu branu te Božye bessede inu de po tei isti naprei to suio
n. poleg almuose vero, sui stan inu leben pela inu de služi Bogu.
f. ter preko lat. in Kateri veru- 3 V tim današnim evangeliu le-te bessede Cristuseae,169 kir
gr. eleēmosýnē, ie vsimu evan- pravi: »Za risnico, za risnico iest vom poveim, aku du to mu-
in sicer v letih geliu, de Cri- io bessedo bode ohranil, ta isti ne bode te smeri nigdar vidil,«170
900 do 1200 (H. stus ie nas z
Jazbec, n. d., 25). Bugo[m]C spra- ima en vsaki kersčenik prov zastopiti inu dobru zamerkati, za-
vil, to smert, kai v tih bessedah ie ta nervegši trošt, kir sturi inu obderži te
167. t/i/gaE Hudiča
Lk 11, 9–10. premogel, ta isti verne, de v obeni nadlugi, na smerti tudi nekar, ne cagaio na
168. Volnimu. s to večno drugo milosti inu pomuči Božy, temuč z vesselem vse preterpe inu se
169. Cristuseve. smertio ne ume- ločio iz tiga revniga, hudiga svita v ta nebessa. Ta besseda Cri-
170. Jn 8, 51. rie inu te telesne
171. Vse. smerti inu pekla stuseva pag, od katere on tukai govori, »kir ohrani, ne umerie
se tudi ne bo- vekoma«, ie tu cilu dellu, opravillu inu govoriene Cristusevu, od
de bal.
kateriga nom ty preroki, jogri inu evangelisti pravio inu pišeio.
De le-ta Jezus, Marie syn, ie ta pravi od Buga oblubleni messi-
as inu cristus, pravi bug inu pravi človik. Inu de ie on iz nebes na
ta sveit za tiga volo prišal inu pervzel k suimu bogastvu tu člo-
vestvu, de ie v tim se171 Božye postave, zapuvidi inu pravde do-
polnil, dokonal, dopernessil inu sturil tei Božy pravici zadosti
na našim meistu. Inu de ie s to nega martro inu smertio te naše
grehe plačal inu popolnoma izpussal, to večno peklensko štra-
ifingo, katero bi mi imeili vekoma terpeti za volo naših grehov,
ie on odstal inu preterpil inu ta veliki
serd
264
