Page 184 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 184
. Troštliviši. NOVIGA TESTAMENTA
510. Trošt. preraitane pride ta človik volneši, vesseleši inu tostliviši,509 ka-
dar on vei, de se tu nemu z Božyo dobro volo godi. Inu s ta-
kim rezmišlovanem ima ta verni tudi te neverniske inu epi-
curiske misli od sebe izpoditi inu odegnati, kir človeku času
prido naprei. Inu dosti ludi taku govori inu šentuio to muč inu
oblast Božyo, kir pravio: »Kar se človeku na tim sveitu hudiga
oli dobriga pergodi oli sturi, tu pride taku od samu sebe, od
te slepe sreče; Bug za lusku rovnane ne rodi inu ne vpraša.«
Ty eni pag pravio, kadar se nim kaka škoda, nadluga, nesreča
oli bolezan pergodi, de per tim nei vola Božya, temuč tu pri-
de le od samih hudih ludi inu od cupernikov. Ampag pred ta-
ko neversko inu epicursko misselio inu govorienem nas oba-
ri Jezus Cristus, Syn Božy. Amen. H drugimu ie potreba timu
človeku, aku on hoče v nadlugah prov biti potroštan, de ne-
kar le samuč vei inu veruie, de Gospud Bug tih vernih, te suie
cerqve vsa terplena vei, vidi inu dopusti inu hoče, de mi skuzi
te iste bomo pohlevni sturieni, temuč ie potreba, de mi veimo
inu cilu veruiemo, de Bug, naš Oča nebeski, nom tacih na-
dlug nekar iz serda, iz nemilosti, de bi nas hotel s temi po-
gubiti, gori nalaga inu ne dopusčava, temuč de nas s teimi inu
skuzi te kliče, vabi inu opomina h ti pokuri inu de on taku to
našo vero izkušava. De taku se imamo vučiti, de take nadluge
inu vse žlaht reve so ena gvišna znamina te Božye gnade, lu-
bezni inu periazni pruti nom. Inu v le-tim veidenu ie inu stoy
ner ta vegši inu bulši trost510 vseh kersčenikov, kadar nim hu-
du gre. Zakai vseh težkih nadlugah inu izkušnavah pride vsa-
kimu človeku naprei inu v tu nega serce tar missal: »Bug se s
tebo serdi, obtu tebe zdai tukai štraiffa.« Inu aku tu človesku
serce tiga trošta se ne pryme, de Bug nas iz gnade, iz suie lu-
bezni štraifa, nekar de bi nas hotel končati, temuč de nas s te-
im koker en oča suie deite svari inu to našo vero izkušava, ta-
ku te nadluge bodo nom le
čedale
184
510. Trošt. preraitane pride ta človik volneši, vesseleši inu tostliviši,509 ka-
dar on vei, de se tu nemu z Božyo dobro volo godi. Inu s ta-
kim rezmišlovanem ima ta verni tudi te neverniske inu epi-
curiske misli od sebe izpoditi inu odegnati, kir človeku času
prido naprei. Inu dosti ludi taku govori inu šentuio to muč inu
oblast Božyo, kir pravio: »Kar se človeku na tim sveitu hudiga
oli dobriga pergodi oli sturi, tu pride taku od samu sebe, od
te slepe sreče; Bug za lusku rovnane ne rodi inu ne vpraša.«
Ty eni pag pravio, kadar se nim kaka škoda, nadluga, nesreča
oli bolezan pergodi, de per tim nei vola Božya, temuč tu pri-
de le od samih hudih ludi inu od cupernikov. Ampag pred ta-
ko neversko inu epicursko misselio inu govorienem nas oba-
ri Jezus Cristus, Syn Božy. Amen. H drugimu ie potreba timu
človeku, aku on hoče v nadlugah prov biti potroštan, de ne-
kar le samuč vei inu veruie, de Gospud Bug tih vernih, te suie
cerqve vsa terplena vei, vidi inu dopusti inu hoče, de mi skuzi
te iste bomo pohlevni sturieni, temuč ie potreba, de mi veimo
inu cilu veruiemo, de Bug, naš Oča nebeski, nom tacih na-
dlug nekar iz serda, iz nemilosti, de bi nas hotel s temi po-
gubiti, gori nalaga inu ne dopusčava, temuč de nas s teimi inu
skuzi te kliče, vabi inu opomina h ti pokuri inu de on taku to
našo vero izkušava. De taku se imamo vučiti, de take nadluge
inu vse žlaht reve so ena gvišna znamina te Božye gnade, lu-
bezni inu periazni pruti nom. Inu v le-tim veidenu ie inu stoy
ner ta vegši inu bulši trost510 vseh kersčenikov, kadar nim hu-
du gre. Zakai vseh težkih nadlugah inu izkušnavah pride vsa-
kimu človeku naprei inu v tu nega serce tar missal: »Bug se s
tebo serdi, obtu tebe zdai tukai štraiffa.« Inu aku tu človesku
serce tiga trošta se ne pryme, de Bug nas iz gnade, iz suie lu-
bezni štraifa, nekar de bi nas hotel končati, temuč de nas s te-
im koker en oča suie deite svari inu to našo vero izkušava, ta-
ku te nadluge bodo nom le
čedale
184