Page 167 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 167
EDGU VOR .
puvidoval, te hudiče vunkai gonil inu te mertvice gori obuial;
s takimi caihni se ie o[n]C rezodeval inu daial na znane, du inu
kai ie on. Inu en vsaki iz tacih nega caihnov ie mogel spozna-
ti, de on nei le samuč en človik, temuč tudi ta pravi bug, za-
kai tacih caihnov inu deil oben človik ne premore iz suie la-
stne moči sturiti; take riči slišio Bogu inu sam Bug te mertve
premore žive sturiti, tiga obena stvar, ne angel, ne hudič od
sam sebe ne premore. H drugimu: kadar ta Jezusev vuk ie bil
čuden, nega oblube velike, on ie vučil, de ie on ta pravi, več-
ni Syn Božy, z Bugom ene moči, oblasti inu česti, inu de ie iz
nebes prišal na ta sveit za vseh ludi volo, de te iste, kir v nega
bodo verovali, ima odrešiti od te večne smerti, od tiga Hudi-
ča inu pekla. On ie odpusčoval suio lastno oblastio te grehe,
on ie vsem teim, kir v nega, nega evangeliu inu nega oblubom
veruio, oblubil, de niddar435 ne bodo umerli inu dati ta večni
435. Niqdar.
leben, obuditi na sodni dan s telesom inu vzeti sebo gori v ta
nebessa. Inu de tih vernih nigdar, v obeni nadlugi, na smerti
tudi nekar, zapustiti ne hoče, tei cerqvi inu vsem vernim ho-
če poslati inu dati tiga S. Duha. Takimu Cristusevimu vuku,
nega bessedom inu velikim oblubom, de bi on tu vse premo-
gel izkazati na ludeh inu nim dati, so ty ludie, kadar oni neso
iz vuna na nega telessu obene take Božye moči inu štalti vi-
dili, težku verovali inu na takih nega bessedah inu oblubah
ie ta vegši deil ludi cbivlal inu od tih ništer deržali. Na tu inu
za tiga volo se ie Jezus Cristus, Syn Božy s teimi suiemi caih-
ni, koker smo poprei diali, rezodeval inu daial na znane, de
ie taku dobru koker Bug vsigamogoč inu zo vso ričio Bogu
glih, potehmal ty veitri, tu morie, vse žlaht bolezni, ta smert
inu ty hudiči so morali biti nemu pokorni, inu s takimi caihni
ie on pryčoval, de, kar on vuči, govori inu oblubi, ie risničnu
inu stonovitu koker tiga samiga praviga vsigamogočiga Boga
bb 2 besseda.
167
puvidoval, te hudiče vunkai gonil inu te mertvice gori obuial;
s takimi caihni se ie o[n]C rezodeval inu daial na znane, du inu
kai ie on. Inu en vsaki iz tacih nega caihnov ie mogel spozna-
ti, de on nei le samuč en človik, temuč tudi ta pravi bug, za-
kai tacih caihnov inu deil oben človik ne premore iz suie la-
stne moči sturiti; take riči slišio Bogu inu sam Bug te mertve
premore žive sturiti, tiga obena stvar, ne angel, ne hudič od
sam sebe ne premore. H drugimu: kadar ta Jezusev vuk ie bil
čuden, nega oblube velike, on ie vučil, de ie on ta pravi, več-
ni Syn Božy, z Bugom ene moči, oblasti inu česti, inu de ie iz
nebes prišal na ta sveit za vseh ludi volo, de te iste, kir v nega
bodo verovali, ima odrešiti od te večne smerti, od tiga Hudi-
ča inu pekla. On ie odpusčoval suio lastno oblastio te grehe,
on ie vsem teim, kir v nega, nega evangeliu inu nega oblubom
veruio, oblubil, de niddar435 ne bodo umerli inu dati ta večni
435. Niqdar.
leben, obuditi na sodni dan s telesom inu vzeti sebo gori v ta
nebessa. Inu de tih vernih nigdar, v obeni nadlugi, na smerti
tudi nekar, zapustiti ne hoče, tei cerqvi inu vsem vernim ho-
če poslati inu dati tiga S. Duha. Takimu Cristusevimu vuku,
nega bessedom inu velikim oblubom, de bi on tu vse premo-
gel izkazati na ludeh inu nim dati, so ty ludie, kadar oni neso
iz vuna na nega telessu obene take Božye moči inu štalti vi-
dili, težku verovali inu na takih nega bessedah inu oblubah
ie ta vegši deil ludi cbivlal inu od tih ništer deržali. Na tu inu
za tiga volo se ie Jezus Cristus, Syn Božy s teimi suiemi caih-
ni, koker smo poprei diali, rezodeval inu daial na znane, de
ie taku dobru koker Bug vsigamogoč inu zo vso ričio Bogu
glih, potehmal ty veitri, tu morie, vse žlaht bolezni, ta smert
inu ty hudiči so morali biti nemu pokorni, inu s takimi caihni
ie on pryčoval, de, kar on vuči, govori inu oblubi, ie risničnu
inu stonovitu koker tiga samiga praviga vsigamogočiga Boga
bb 2 besseda.
167
