Page 165 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 165
PR EDGU VOR . 431. 1 Kor 2, 14.
tudi s. Paul, 1. Cor. 2,431 ta pozemliski človik ne zastopi, ne-
mu se ena norska reč zdy, težku zastopi inu veruie, de so v tim
enim samim Bogastvi try persone, Oča, Syn, S. Duh, de Bug
ima eniga Synu, de ie on tiga na ta sveit poslal, pustil martrati,
umoriti, de le za nega samiga volo, aku v nega veruiemo, nom
hoče vse grehe odpustiti, biti milostiv, deržati nas za brumne
inu svete, nas obuditi od te smerti inu dati ta večni leben zab-
ston, prez vsiga našiga zaslužena. Ia, le-te reči vse od Božyga
stanu, od te nega vole inu kar nom Bug inu nega Syn v tim
evangeliu oblubuie, tu ta človik težku veruie inu aku on glih
en čas veruie, taku hitru ena mahina nadluga oli izkušnava ga
odvleče inu perpravi od take vere inu de cbivla na vsim tim,
kar ie Bug govoril inu kar ie timu človeku s persego oblubil,
de taku Boga inu vse nega inu nega Synu, vseh prerokov inu
jogrov vuk inu bessede stavi na lasže inu od nih ništer ne der-
ži, koker smo tudi v tim 46. capituli govurili. Obtu inu za ti-
ga volo ie naš Gospud Bug inu Oča nebeski sred suim Synum
iz nega prevelike, neizrečene dobrute, milosti inu lubezni,
kir on ima pruti sui stvari, timu človeku, ie on hotel te suie ri-
snične inu stonovite bessede, oblube inu priteže, ta sui vuk,
evangeliu[m]C inu to našo pravo, staro kersčansko vero tudi z
velikimi čudesi inu caihni spryčati, poterditi inu s teimi zagvi-
šati vse ludi, de vse tu, kar ie on sam oli nega Syn inu kar so ty
očaki, Moizes, preroki inu jogri po nega ukazanu inu v nega
imeni govurili, oblubili, prytili oli vučili, ie gvišnu, risničnu,
stonovitu inu Božye, de na tim nermanšim, kar ie govorie-
nu od Buga inu v tu S. pismu postavlenu, nemaio cbivlati, onu
bode per pravim času izkazanu inu dopernessenu, inu de se ty
ludie od tih Božyh bessed inu oblub obeni riči, nadlugi, iz-
kušnavi inu tei nih norri zastopnosti, kir ništer, temuč kar vi-
di, tipa inu zastopi, ne veruie, ne obenimu človeku, ne Hudi-
ču ne puste odvleči, ne odpelati, ne na drugo vero oberniti. Iz
bb le-tiga
165
tudi s. Paul, 1. Cor. 2,431 ta pozemliski človik ne zastopi, ne-
mu se ena norska reč zdy, težku zastopi inu veruie, de so v tim
enim samim Bogastvi try persone, Oča, Syn, S. Duh, de Bug
ima eniga Synu, de ie on tiga na ta sveit poslal, pustil martrati,
umoriti, de le za nega samiga volo, aku v nega veruiemo, nom
hoče vse grehe odpustiti, biti milostiv, deržati nas za brumne
inu svete, nas obuditi od te smerti inu dati ta večni leben zab-
ston, prez vsiga našiga zaslužena. Ia, le-te reči vse od Božyga
stanu, od te nega vole inu kar nom Bug inu nega Syn v tim
evangeliu oblubuie, tu ta človik težku veruie inu aku on glih
en čas veruie, taku hitru ena mahina nadluga oli izkušnava ga
odvleče inu perpravi od take vere inu de cbivla na vsim tim,
kar ie Bug govoril inu kar ie timu človeku s persego oblubil,
de taku Boga inu vse nega inu nega Synu, vseh prerokov inu
jogrov vuk inu bessede stavi na lasže inu od nih ništer ne der-
ži, koker smo tudi v tim 46. capituli govurili. Obtu inu za ti-
ga volo ie naš Gospud Bug inu Oča nebeski sred suim Synum
iz nega prevelike, neizrečene dobrute, milosti inu lubezni,
kir on ima pruti sui stvari, timu človeku, ie on hotel te suie ri-
snične inu stonovite bessede, oblube inu priteže, ta sui vuk,
evangeliu[m]C inu to našo pravo, staro kersčansko vero tudi z
velikimi čudesi inu caihni spryčati, poterditi inu s teimi zagvi-
šati vse ludi, de vse tu, kar ie on sam oli nega Syn inu kar so ty
očaki, Moizes, preroki inu jogri po nega ukazanu inu v nega
imeni govurili, oblubili, prytili oli vučili, ie gvišnu, risničnu,
stonovitu inu Božye, de na tim nermanšim, kar ie govorie-
nu od Buga inu v tu S. pismu postavlenu, nemaio cbivlati, onu
bode per pravim času izkazanu inu dopernessenu, inu de se ty
ludie od tih Božyh bessed inu oblub obeni riči, nadlugi, iz-
kušnavi inu tei nih norri zastopnosti, kir ništer, temuč kar vi-
di, tipa inu zastopi, ne veruie, ne obenimu človeku, ne Hudi-
ču ne puste odvleči, ne odpelati, ne na drugo vero oberniti. Iz
bb le-tiga
165
