Page 155 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 155
PR EDGU VOR . 363. 1 Jn 5,
životu gospodovati, se z dušo inu s telesom cilu poda inu 11–12.
podverže Bogu inu nega voli; on iz serca inu z vero moli inu 364. Mera, zmer-
kliče na Buga, rad hodi h pravim pridigom, služi, s čim nerveč nost; izposojeno
premore, suimu bližnimu, sui stan inu tu diane, kir nemu sli- iz srvn. mâȝe f.
ši, zvesitu inu poštenu po Božy bessedi oppravi, ie terpežliv (mera, odmerje-
inu volan vseh nadlugah. Inu on tu vse dei inu sturi le Gospu- na količina, koli-
di Bogu na čast inu na hvalo, nekar v ti viži oli maningi, de bi čina, zmernost),
on hotel s teim per Bugi zaslužiti tu odpusčane tih grehov inu in sicer verjetno
ta večni leben; ta isti on ima poprei iz gnade, zabston, za vo- v času do leta
lo tiga Synu Božyga, koker s. Ioannes govori, kir pravi, 1. Io- 1200 (H. Jazbec,
han. 5: »Bug ie nom dal ta leben inu ta večni leben ie v ne- n. d., 57).
ga Synuvi; kateri ima tiga Synu (zastopi: skuzi to vero), ta ima
ta večni leben.«363 Nu, iz le-tiga inu vsiga našiga vuka se mo- 365. Konca.
re lahko zastopiti, v kakovi massi364 mi govorimo od te poku-
re, od grevinge, od dobriga napreivzetia, od lubezni, od vu-
pane, od volniga terplene inu od vsiga dobriga diane, kar ty
kersčeniki raven inu poleg te vere sture inu imaio; koker ta-
ka dobra della se od te prave vere kakor malu luč inu vročust
od sonca ne ločio inu ta vera prez dobriga diane, prez dobrih
del, prez pokorsčine pruti Bogu inu prez lubezni ie ena mer-
tva inu Hudičeva vera. Oli vsai obenu naše dellu, obena druga
reč nas ne sturi brumne pred Bugom inu ne dobi tiga odpu-
sčane tih grehov, ne tiga večniga lebna. Temuč tu nom bo-
de danu iz gnade Božye, zabston, za volo Synu Božyga, aku
v nega inu nega evangeliu veruiemo. Zakai ta naša pokura,
grevinga, naša lubezan pruti Bogu inu našimu bližnimu, naše
molitve, almožne, terplene inu vsa naša dobra della inu služ-
be Božye neso čista ne popolnoma sturiena inu neso tulika-
in vredna, de bi mi s teimi mogli zaslužiti tu preveliku, ne-
izrečenu nebesku blagu, kir nigdar inu vekoma koncha365
ne
155
životu gospodovati, se z dušo inu s telesom cilu poda inu 11–12.
podverže Bogu inu nega voli; on iz serca inu z vero moli inu 364. Mera, zmer-
kliče na Buga, rad hodi h pravim pridigom, služi, s čim nerveč nost; izposojeno
premore, suimu bližnimu, sui stan inu tu diane, kir nemu sli- iz srvn. mâȝe f.
ši, zvesitu inu poštenu po Božy bessedi oppravi, ie terpežliv (mera, odmerje-
inu volan vseh nadlugah. Inu on tu vse dei inu sturi le Gospu- na količina, koli-
di Bogu na čast inu na hvalo, nekar v ti viži oli maningi, de bi čina, zmernost),
on hotel s teim per Bugi zaslužiti tu odpusčane tih grehov inu in sicer verjetno
ta večni leben; ta isti on ima poprei iz gnade, zabston, za vo- v času do leta
lo tiga Synu Božyga, koker s. Ioannes govori, kir pravi, 1. Io- 1200 (H. Jazbec,
han. 5: »Bug ie nom dal ta leben inu ta večni leben ie v ne- n. d., 57).
ga Synuvi; kateri ima tiga Synu (zastopi: skuzi to vero), ta ima
ta večni leben.«363 Nu, iz le-tiga inu vsiga našiga vuka se mo- 365. Konca.
re lahko zastopiti, v kakovi massi364 mi govorimo od te poku-
re, od grevinge, od dobriga napreivzetia, od lubezni, od vu-
pane, od volniga terplene inu od vsiga dobriga diane, kar ty
kersčeniki raven inu poleg te vere sture inu imaio; koker ta-
ka dobra della se od te prave vere kakor malu luč inu vročust
od sonca ne ločio inu ta vera prez dobriga diane, prez dobrih
del, prez pokorsčine pruti Bogu inu prez lubezni ie ena mer-
tva inu Hudičeva vera. Oli vsai obenu naše dellu, obena druga
reč nas ne sturi brumne pred Bugom inu ne dobi tiga odpu-
sčane tih grehov, ne tiga večniga lebna. Temuč tu nom bo-
de danu iz gnade Božye, zabston, za volo Synu Božyga, aku
v nega inu nega evangeliu veruiemo. Zakai ta naša pokura,
grevinga, naša lubezan pruti Bogu inu našimu bližnimu, naše
molitve, almožne, terplene inu vsa naša dobra della inu služ-
be Božye neso čista ne popolnoma sturiena inu neso tulika-
in vredna, de bi mi s teimi mogli zaslužiti tu preveliku, ne-
izrečenu nebesku blagu, kir nigdar inu vekoma koncha365
ne
155
