Page 152 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 152
NOVIGA TESTAMENTA
TTy pravi pridi- Imu tretymu zubpergovorienu, kir pravio: »Zakai vi sa-
gary, kir vuče, dašni novi lutarski pridigary pisšete, vučite inu povsod
de ta vera v Cri- pridiguiete, de /le s/kuziE to vero samo dobimo tu odpusča-
stusa sama nas
izveliča, ne pre- ne vseh grehov inu ta večni leben[,]C sa vi sami tudi pravite,
povedaio inu ne de en človik, kateri hoče pridi v milost Božyo, ta mora ime-
zemečuio te po-
kure inu tih do- ti nerpoprei eno pravo grevingo inu žalost čez te suie gre-
brih deil. Oni he, potle enu dobru napreivzetie, de hoče biti naprei brumen
pravio, de ta do-
bra de/l/laE per
tei inu poleg te inu izvabiti se tih grehov, de hoče rad moliti, daiati bugaime,
prave vere ima- služiti suimu bližnimu inu dobru vupane imeiti pruti Gos-
io biti, temuč tu pudi Bogu. Kadar tedai le-te inu druge dobre riči inu štuke
zevupane na na- en človik, kir hoče v gnado Božyo inu v nebessa priti, mo-
ša dobra della −
tu oni prepovi- ra v sebi inu vkupe imeiti[,]C obtu ta sama vera, koker vi pra-
duio. vite, ne izveliča etc.« Na tu damo mi le-to zastopno odguvor
inu le-ta pravični navuk. Mi po vuki inu pismu vseh prero-
kov, jogrov inu vseh starih inu novih pravih vučenikov prov
inu zastopnu vučimo inu očitu pravimo, de en človik, kir hoče
v nebu pryti, ta mora veiditi inu verovati vse štuke oli articu-
le te kersčanske vere, on ima tudi imeiti pravo serčno grevin-
go čez suie grehe, de pusti od grehov inu de se naprei brum-
sku derži, dobru dei inu lubi suiga bližniga. Ampag mi h timu
perdamo to vero inu pravimo: Človeku ie potreba verovati,
tu ie, de se on zenesse inu cilu zevupa na ta evangelium, na
to bogato oblubo Božyo, de Bug iz nega velike milosti, zab-
ston, za volo suiga Synu hoče nemu vse grehe odpustiti inu
dati ta večni leben inu nekar za nega brume oli dobriga dia-
ne oli lastniga zaslužene volo. Tu naši zuperniki pag drigači
inu krivu vuče inu pravio: En človik mora cbivlati na suim iz-
veličanu. Inu oni več pravio: En človik tedai ima tu odpusča-
ne tih grehov inu ie v milosti Božy, kadar ie te iste vreden, tu
ie, kadar se on ž nega dobrim dianem inu ž nega zasluženem
dober inu brumen sturi. Inu per tim oni tudi pravio: Ta člo-
vik premore od sam sebe sturiti zadosti tim Božym zapuvi-
dom
152
TTy pravi pridi- Imu tretymu zubpergovorienu, kir pravio: »Zakai vi sa-
gary, kir vuče, dašni novi lutarski pridigary pisšete, vučite inu povsod
de ta vera v Cri- pridiguiete, de /le s/kuziE to vero samo dobimo tu odpusča-
stusa sama nas
izveliča, ne pre- ne vseh grehov inu ta večni leben[,]C sa vi sami tudi pravite,
povedaio inu ne de en človik, kateri hoče pridi v milost Božyo, ta mora ime-
zemečuio te po-
kure inu tih do- ti nerpoprei eno pravo grevingo inu žalost čez te suie gre-
brih deil. Oni he, potle enu dobru napreivzetie, de hoče biti naprei brumen
pravio, de ta do-
bra de/l/laE per
tei inu poleg te inu izvabiti se tih grehov, de hoče rad moliti, daiati bugaime,
prave vere ima- služiti suimu bližnimu inu dobru vupane imeiti pruti Gos-
io biti, temuč tu pudi Bogu. Kadar tedai le-te inu druge dobre riči inu štuke
zevupane na na- en človik, kir hoče v gnado Božyo inu v nebessa priti, mo-
ša dobra della −
tu oni prepovi- ra v sebi inu vkupe imeiti[,]C obtu ta sama vera, koker vi pra-
duio. vite, ne izveliča etc.« Na tu damo mi le-to zastopno odguvor
inu le-ta pravični navuk. Mi po vuki inu pismu vseh prero-
kov, jogrov inu vseh starih inu novih pravih vučenikov prov
inu zastopnu vučimo inu očitu pravimo, de en človik, kir hoče
v nebu pryti, ta mora veiditi inu verovati vse štuke oli articu-
le te kersčanske vere, on ima tudi imeiti pravo serčno grevin-
go čez suie grehe, de pusti od grehov inu de se naprei brum-
sku derži, dobru dei inu lubi suiga bližniga. Ampag mi h timu
perdamo to vero inu pravimo: Človeku ie potreba verovati,
tu ie, de se on zenesse inu cilu zevupa na ta evangelium, na
to bogato oblubo Božyo, de Bug iz nega velike milosti, zab-
ston, za volo suiga Synu hoče nemu vse grehe odpustiti inu
dati ta večni leben inu nekar za nega brume oli dobriga dia-
ne oli lastniga zaslužene volo. Tu naši zuperniki pag drigači
inu krivu vuče inu pravio: En človik mora cbivlati na suim iz-
veličanu. Inu oni več pravio: En človik tedai ima tu odpusča-
ne tih grehov inu ie v milosti Božy, kadar ie te iste vreden, tu
ie, kadar se on ž nega dobrim dianem inu ž nega zasluženem
dober inu brumen sturi. Inu per tim oni tudi pravio: Ta člo-
vik premore od sam sebe sturiti zadosti tim Božym zapuvi-
dom
152
