Page 148 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 148
344. Rim 2, NOVIGA TESTAMENTA
14–15. či ne govori od Buga ne od ludi, de te roke ne ubyaio inu ne
seguio po lusku blagu, de ta život gardiga, gnusniga della ne
345. On. dopernaša etc. Inu le-to vunano pokorsčino pruti nega zapu-
346. Buštvom. vidom ne hoče le samuč od te suie cerqve, od tih vernih, te-
347. Nesrečami. muč tudi od tih drugih vseh ludi, Turkov, aydov inu kir ti-
mu evangeliu ne veruio, imeiti. Zatu ie Gospud Bug te suie
Desset zapuvidi nekar le samuč tim Iudom dal inu z veliko,
grozzovito inu strašno štymo, s trobentanem inu z garmenem
ie te iste izgovuril inu na te kaminate Moizeseve table posta-
vil inu zapissal, temuč on ie te iste vsakimu pametnimu člove-
ku noter v nega serce inu v to nega veist postavil inu zapissal,
kaker od tiga s. Paul, Ro. 2,344 inu vseh filozofov inu vučenih,
modrih aydov vuk inu pismu, kir so od brumskiga, pošteniga,
dobriga človeskiga diane inu od hudiga, kriviga inu gardiga
della iz inu po tih Desset zapuvidih govurili, vučili inu pissa-
li, zadosti pryčuio. Inu le-to vunano pokorsčino izkazati Bo-
gu ie nakuliku vsakimu človeku mogoče, koker smo poprei v
tim 27. capituli tudi govurili. Obtu Gospud Bug vse žlaht lu-
di, taku dobru Iude, aydie, Turke inu vse žlaht nevernike ko-
ker te hude, falš, hynavske kersčenike, kir tim vunanim vu-
dom dopuste diati zubper te nega zapuvidi, tudi na tim sveitu
grozzovitu štraifa oh345 z mečom, z galgami, spicami inu s ku-
lesom skuzi to gosposčino oli z bustvom346 oli z voiskami oli
žlizami oli z iečo oli s preganenem oli z nerod/l/ivimi,E hu-
dimi inu z nesrečnimi otruki oli s težkimi, čudnimi bolezan-
mi inu z druzimi mnogeterimi nesračami347 inu nadlugami inu,
aku se ne preoberno, ne deio prave pokure, v Jezusa ne veru-
io, taku moraio tudi biti vekoma ferdamnani. Berite odspret
ta 29. inu 30. capitula. Oli per tim inu raven tiga imaio vsi ve-
iditi, de aku glih te vunane vude ty ludie derže, moistrio inu
regiraio, de kai gardiga, nepošteniga ne sture, de oni za ta-
ciga vunaniga brumniga, pošteniga lebna nemaio odpusčane

tih

148
   143   144   145   146   147   148   149   150   151   152   153