Page 146 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 146
. »Ki je zavoljo nas in NOVIGA TESTAMENTA
naše odrešitve prišel iz mi verni kersčeniki imamo terdnu verovati, de ta Syn Božy
nebes.« Verz iz tretjega ie poslan od Buga nom h dobrimu, koker v ti cerqvi poiemo,
dela mašnega ordinari- kir pravimo: »Qui propter nos homines et propter no-
stram salutem descendit de cœlis.«336 Cristus ie za volo nas
ja (Credo). čovekov inu za volo našiga izveličane prišal iz nebes. Inu ko-
ker s. Ioannes govori, Ioh. 1: »On resveti vse ludi.«337 Inu Esa-
337. Jn 1, 9. ias 9: »Ta Syn Božy ie nom dan,«338 inu koker s. Bernard tudi
od tiga dobru govori, kir pravi: »Ti ne moreš le samuč vero-
338. Iz 9, 6. vati, de Bug tim drugim grehe odpusče, temuč ti moraš tu-
di verovati, de Bug tebi iz gnade hoče odpustiti.« Inu ena ta-
339. Žalostniga. ka prava vera ta potrošta prov tiga žaloshtniga339 človeka inu
sturi vesseliga vseh nadlugah, suseb tedai, kadar leži na smer-
340. Rim 5, 1. ti. Od le-te vere, kir mi veruiemo vse štuke te vere kersčan-
ske, inu nerveč, kir veruiemo, de imamo odpusčane vseh na-
341. Gre za podelitev ših grehov, s. Paul govori, Rom. 5, kir pravi: »Zatu, kir smo mi
odveze kot dela zakra- pravični skuzi to vero, mi imamo myr per Bugi.«340 Ty zludie-
vi pag ty ne veruio, de bi nim za volo Jezusa tu odpusčane nih
menta pokore. Da bi grehov bilu danu, temuč oni veruio, de bodo od nega pahne-
bil zakrament pokore ni v ta pekal. Zatu oni nega inu vse, kir v nega veruio, nyda-
veljaven, je duhovnik io inu souvražio inu se boye tar trepečo pred sodnim dnem.
S. Iacob ne govori od te prave, žive vere, kir se vsiga dobri-
spokorniku podelil ga pruti Bogu zenesse inu se varuie tih grehov tar dobru dei
odvezo z izrekom suimu bližnimu, temuč od te Zludieve inu tih falš, hynavskih
formule: kersčenikov vere, kir te pokure ne deio, vsi lotry prebivaio,
ništer ne deio dobriga suimu bližnimu. Mi beremo v tih starih
»Dominus noster Jesus legendah, de ta Zludi ie eniga farye na izpuvidi svaril za vo-
Christus te absolvat; et lo, kir ie on rad inu zdaici te ludi absolviral341 inu ie nim ozna-
ego auctoritate ipsius noval, de so nim nih grehi odpusčeni za volo te vere v Jezusa.
Na tu ie ta far timu Hudiču odguvoril: »Aku ti moreš vero-
te absolvo ab omni vati, de Bug tebi hoče milostiv biti za volo Jezusa, taku ho-
vinculo excommunica- čo tebi tudi odpustiti te grehe.« Nu, koker le-ta exempel342
tionis (suspensionis) et oli perpuvid ie ena zmislena reč od ludi inu eni prazni mari-
interdicti in quantum ni,
possum et tu indiges.
Deinde, ego te absolvo 146
a peccatis tuis in
nomine Patris, et Filii, et
Spiritus Sancti. Amen.«
Glagol absolvirati (lat.
absolvere) je bil iz lat.
prevzet preko srvn.
(absolvieren) oziroma
zgodnje nvn., in
sicer med 1200 in 16.
stoletjem (H. Jazbec, n.
d., 23).
342. Najverjetneje po
Jacob de Voragine, Au-
rea legenda; ta zbirka
svetniških življenjepi-
sov je bila med 1470 in
1530 največkrat izdana
evropska knjiga.
naše odrešitve prišel iz mi verni kersčeniki imamo terdnu verovati, de ta Syn Božy
nebes.« Verz iz tretjega ie poslan od Buga nom h dobrimu, koker v ti cerqvi poiemo,
dela mašnega ordinari- kir pravimo: »Qui propter nos homines et propter no-
stram salutem descendit de cœlis.«336 Cristus ie za volo nas
ja (Credo). čovekov inu za volo našiga izveličane prišal iz nebes. Inu ko-
ker s. Ioannes govori, Ioh. 1: »On resveti vse ludi.«337 Inu Esa-
337. Jn 1, 9. ias 9: »Ta Syn Božy ie nom dan,«338 inu koker s. Bernard tudi
od tiga dobru govori, kir pravi: »Ti ne moreš le samuč vero-
338. Iz 9, 6. vati, de Bug tim drugim grehe odpusče, temuč ti moraš tu-
di verovati, de Bug tebi iz gnade hoče odpustiti.« Inu ena ta-
339. Žalostniga. ka prava vera ta potrošta prov tiga žaloshtniga339 človeka inu
sturi vesseliga vseh nadlugah, suseb tedai, kadar leži na smer-
340. Rim 5, 1. ti. Od le-te vere, kir mi veruiemo vse štuke te vere kersčan-
ske, inu nerveč, kir veruiemo, de imamo odpusčane vseh na-
341. Gre za podelitev ših grehov, s. Paul govori, Rom. 5, kir pravi: »Zatu, kir smo mi
odveze kot dela zakra- pravični skuzi to vero, mi imamo myr per Bugi.«340 Ty zludie-
vi pag ty ne veruio, de bi nim za volo Jezusa tu odpusčane nih
menta pokore. Da bi grehov bilu danu, temuč oni veruio, de bodo od nega pahne-
bil zakrament pokore ni v ta pekal. Zatu oni nega inu vse, kir v nega veruio, nyda-
veljaven, je duhovnik io inu souvražio inu se boye tar trepečo pred sodnim dnem.
S. Iacob ne govori od te prave, žive vere, kir se vsiga dobri-
spokorniku podelil ga pruti Bogu zenesse inu se varuie tih grehov tar dobru dei
odvezo z izrekom suimu bližnimu, temuč od te Zludieve inu tih falš, hynavskih
formule: kersčenikov vere, kir te pokure ne deio, vsi lotry prebivaio,
ništer ne deio dobriga suimu bližnimu. Mi beremo v tih starih
»Dominus noster Jesus legendah, de ta Zludi ie eniga farye na izpuvidi svaril za vo-
Christus te absolvat; et lo, kir ie on rad inu zdaici te ludi absolviral341 inu ie nim ozna-
ego auctoritate ipsius noval, de so nim nih grehi odpusčeni za volo te vere v Jezusa.
Na tu ie ta far timu Hudiču odguvoril: »Aku ti moreš vero-
te absolvo ab omni vati, de Bug tebi hoče milostiv biti za volo Jezusa, taku ho-
vinculo excommunica- čo tebi tudi odpustiti te grehe.« Nu, koker le-ta exempel342
tionis (suspensionis) et oli perpuvid ie ena zmislena reč od ludi inu eni prazni mari-
interdicti in quantum ni,
possum et tu indiges.
Deinde, ego te absolvo 146
a peccatis tuis in
nomine Patris, et Filii, et
Spiritus Sancti. Amen.«
Glagol absolvirati (lat.
absolvere) je bil iz lat.
prevzet preko srvn.
(absolvieren) oziroma
zgodnje nvn., in
sicer med 1200 in 16.
stoletjem (H. Jazbec, n.
d., 23).
342. Najverjetneje po
Jacob de Voragine, Au-
rea legenda; ta zbirka
svetniških življenjepi-
sov je bila med 1470 in
1530 največkrat izdana
evropska knjiga.
