Page 138 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 138
NOVIGA TESTAMENTA
da iz gnade, ta šaffana inu nom oblublena gnada, milost Božya inu ta več-
zabston, de smo ni leben nom vernim ena gvišna inu gotova reč, naisi mi tiga
tiga gvišni inu v pruti Bogu nesmo zaslužili inu nesmo vredni take velike do-
sveisti.
brute Božye. Inu za volo, de mi take Božye gnade smo v svei-
sti inu gvišni, ie ona le na samiga Božyga Synu postavlena inu
nekar na našo brumo, vrednust oli zaslužene. Za tiga volo ie
potreba praviti vsem bogaboiečim dobrim ludem, de le sku-
zi to vero v Jezusa samo imamo odpusčane vseh grehov inu ta
večni leben. De ta človik v suim sercei, v ti sui slabi visti bode
terdnu inu stonovitu zagvišan, on ima risničnu eniga milosti-
viga Boga za volo Jezusa Cristusa. Koker od tiga s. Paul go-
vori, kir pravi, Rom. 4, taku: »Obtu iz te vere, po tei gnadi,
prez zaslužena (zastopi: bode dana ta nebeska erbsčina), de
ta obluba bode stonovita vsimu Abraamovimu semenu,«319 tu
319. Rom 4, 16.
ie: vsem vernim. Zakai aku bi ta gnada Božya, tu odpusčane
tih grehov stalu inu položenu bilu na naše zaslužene, na našo
brumo inu vrednust, taku bi mi vselei cbivlali na milosti Božy
inu na tim večnim lebni. Zakai, dotle smo mi v le-tim revnim
životu, imamo inu počutimo na sebi dosti grehov, dosti po-
mankane inu tadlov, koker smo poprei od tiga govurili, de na
tim sveitu ne moremo biti cilu prez grehov. Inu onu ie dobru
reis, de tu naše izkaženu, grešnu serce takim velikim Božym
oblubo[m]C od tiga večniga lebna, de bi on no[m]C ta isti hotel
zabston, iz gnade, prez vsiga našiga dobriga diane dati, težku
veruie, tu cbivlane na Božyh bessedah inu oblubah, suseb te-
dai, kadar nom hudu gre, tu v tim našim hudim messei globo-
ku tiči inu prebiva v nas do smerti. Oli mi imamo pag tu na-
še serce, to našo missal inu zastopnost, koker rekoč, syliti inu
permorati, de tim Božym risničnim bessedom inu oblubom
terdnu veruie inu de se na te iste stonovitu zenesse inu zapusti.
Inu raven tiga imamo veden Gospudi Boga prossiti za S. Du-
ha,
138
da iz gnade, ta šaffana inu nom oblublena gnada, milost Božya inu ta več-
zabston, de smo ni leben nom vernim ena gvišna inu gotova reč, naisi mi tiga
tiga gvišni inu v pruti Bogu nesmo zaslužili inu nesmo vredni take velike do-
sveisti.
brute Božye. Inu za volo, de mi take Božye gnade smo v svei-
sti inu gvišni, ie ona le na samiga Božyga Synu postavlena inu
nekar na našo brumo, vrednust oli zaslužene. Za tiga volo ie
potreba praviti vsem bogaboiečim dobrim ludem, de le sku-
zi to vero v Jezusa samo imamo odpusčane vseh grehov inu ta
večni leben. De ta človik v suim sercei, v ti sui slabi visti bode
terdnu inu stonovitu zagvišan, on ima risničnu eniga milosti-
viga Boga za volo Jezusa Cristusa. Koker od tiga s. Paul go-
vori, kir pravi, Rom. 4, taku: »Obtu iz te vere, po tei gnadi,
prez zaslužena (zastopi: bode dana ta nebeska erbsčina), de
ta obluba bode stonovita vsimu Abraamovimu semenu,«319 tu
319. Rom 4, 16.
ie: vsem vernim. Zakai aku bi ta gnada Božya, tu odpusčane
tih grehov stalu inu položenu bilu na naše zaslužene, na našo
brumo inu vrednust, taku bi mi vselei cbivlali na milosti Božy
inu na tim večnim lebni. Zakai, dotle smo mi v le-tim revnim
životu, imamo inu počutimo na sebi dosti grehov, dosti po-
mankane inu tadlov, koker smo poprei od tiga govurili, de na
tim sveitu ne moremo biti cilu prez grehov. Inu onu ie dobru
reis, de tu naše izkaženu, grešnu serce takim velikim Božym
oblubo[m]C od tiga večniga lebna, de bi on no[m]C ta isti hotel
zabston, iz gnade, prez vsiga našiga dobriga diane dati, težku
veruie, tu cbivlane na Božyh bessedah inu oblubah, suseb te-
dai, kadar nom hudu gre, tu v tim našim hudim messei globo-
ku tiči inu prebiva v nas do smerti. Oli mi imamo pag tu na-
še serce, to našo missal inu zastopnost, koker rekoč, syliti inu
permorati, de tim Božym risničnim bessedom inu oblubom
terdnu veruie inu de se na te iste stonovitu zenesse inu zapusti.
Inu raven tiga imamo veden Gospudi Boga prossiti za S. Du-
ha,
138
