Page 131 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 131
PR EDGU VOR . 306. Romanje
čanstvu pustili za sebo. Oli zdaici po nih ločitvi iz tiga svi- kot dejanje pri
ta so se ty kersčeniki pustili od falš vučenikov, kecariev inu zakramentu
potle od papežov, cardinalov, šcofov, faryev inu menihov na pokore; Trubar je
mnogetere krive vere inu na čudne, norske, malikovske Bož- imel verjetno v
ye službe zepelati. De so iskali inu še zdai dosti isčeio to gna- mislih romarska
do inu milost Božyo, tiga odpuska, tu ie odpusčane tih gre- središča Rim,
hov, v Rymu, v Rokonatu, v Ahu, v Išpany,306 na gorah, na Recanati oz.
doleh, na puli inu v tih gozdeh, per izpačenih mašah, per zi- Loreto/Macerato
danih cerqvah, per mertvih svetnikih, per papežih, šco- in romanja v
fih, faryh, menihih, per babišnih sanah, per Zludievih ca- Španijo. Kapela
ihnih inu prikaznah, per ličkakih človeskih inu norskih Macerato s
Božyh službah. De v tim kersčanstvu dosti stu leit ta man- kipom Matere
ši deil ludi po vuki inu pismu tih prerokov inu jogrov so te Božje, ki so
gnade, odpuska tih grehov inu tiga večniga lebna le per sa- mu pripisovali
mim Cristusu skuzi to vero iskali. Ty ludie per tim sada- številne čudeže,
šnim našim času, v katerim se spet prov inu zastopnu ta sta- je bila sezidana
ra, prava vera kersčanska v dosti meistih vuči inu pridiguie, med 1528 in
de se drugdi Božya milost ne naide, samuč per Božym Synu- 1538, kapela,
vi skuzi to vero, tudi ne mogo oli veliku več — ne hote — ta- v kateri je bil
ciga Božyga vuka se navučiti inu zastopiti, ne gori vzeti. Ty kip Marije, v 14.
eni pag, kir veido inu zastopio, de ta sadašni vuk od te ve- stoletju, romarji
re kersčanske ie prov inu risničin. Oli za volo, kir se boie, de pa so v Loreto
bi za take prave vere volo v kako nadlugo oli nesrečo, v ie- prihajali od 13.
čo oli ob blagu prišli, ne hote očitu h taki veri stopiti inu spo- stoletja naprej.
znati p[re]d ludmi,C pado od ne inu no zataio. Za tacih ludi V Aachnu je šlo
volo, kir ne hote od te prave vere slišati ne vučiti se, inu za za t. i. veliko
tih, kir ne hote te prave vere očitu spoznati, le-tiga ne pisše- aachensko
mo. Temuč za le-tih volo, kir žele inu bi radi veidili, katera romanje k Mariji-
vere ie ta prava, koku bi se imeili ž nih vero, ž nih lebnom, nemu relikvia-
ž nih dianem, ž nih Božymi službami na tim sveitu deržati, riju v aachenski
de bi mogli priti v ta večni leben; za takih dobrih ludi volo, katedrali z reli-
kir so eniga dobriga, pošteniga serca, le-tu dellu mi delamo, kvijami Kristusa,
Marije in Janeza
pisšemo Krstnika; slednje
od leta 1349 na
131 vsakih sedem
let vzamejo iz
relikviarija in
jih postavijo na
ogled med t. i.
velikim aachen-
skim romanjem
(zadnje tako je
bilo leta 2007).
čanstvu pustili za sebo. Oli zdaici po nih ločitvi iz tiga svi- kot dejanje pri
ta so se ty kersčeniki pustili od falš vučenikov, kecariev inu zakramentu
potle od papežov, cardinalov, šcofov, faryev inu menihov na pokore; Trubar je
mnogetere krive vere inu na čudne, norske, malikovske Bož- imel verjetno v
ye službe zepelati. De so iskali inu še zdai dosti isčeio to gna- mislih romarska
do inu milost Božyo, tiga odpuska, tu ie odpusčane tih gre- središča Rim,
hov, v Rymu, v Rokonatu, v Ahu, v Išpany,306 na gorah, na Recanati oz.
doleh, na puli inu v tih gozdeh, per izpačenih mašah, per zi- Loreto/Macerato
danih cerqvah, per mertvih svetnikih, per papežih, šco- in romanja v
fih, faryh, menihih, per babišnih sanah, per Zludievih ca- Španijo. Kapela
ihnih inu prikaznah, per ličkakih človeskih inu norskih Macerato s
Božyh službah. De v tim kersčanstvu dosti stu leit ta man- kipom Matere
ši deil ludi po vuki inu pismu tih prerokov inu jogrov so te Božje, ki so
gnade, odpuska tih grehov inu tiga večniga lebna le per sa- mu pripisovali
mim Cristusu skuzi to vero iskali. Ty ludie per tim sada- številne čudeže,
šnim našim času, v katerim se spet prov inu zastopnu ta sta- je bila sezidana
ra, prava vera kersčanska v dosti meistih vuči inu pridiguie, med 1528 in
de se drugdi Božya milost ne naide, samuč per Božym Synu- 1538, kapela,
vi skuzi to vero, tudi ne mogo oli veliku več — ne hote — ta- v kateri je bil
ciga Božyga vuka se navučiti inu zastopiti, ne gori vzeti. Ty kip Marije, v 14.
eni pag, kir veido inu zastopio, de ta sadašni vuk od te ve- stoletju, romarji
re kersčanske ie prov inu risničin. Oli za volo, kir se boie, de pa so v Loreto
bi za take prave vere volo v kako nadlugo oli nesrečo, v ie- prihajali od 13.
čo oli ob blagu prišli, ne hote očitu h taki veri stopiti inu spo- stoletja naprej.
znati p[re]d ludmi,C pado od ne inu no zataio. Za tacih ludi V Aachnu je šlo
volo, kir ne hote od te prave vere slišati ne vučiti se, inu za za t. i. veliko
tih, kir ne hote te prave vere očitu spoznati, le-tiga ne pisše- aachensko
mo. Temuč za le-tih volo, kir žele inu bi radi veidili, katera romanje k Mariji-
vere ie ta prava, koku bi se imeili ž nih vero, ž nih lebnom, nemu relikvia-
ž nih dianem, ž nih Božymi službami na tim sveitu deržati, riju v aachenski
de bi mogli priti v ta večni leben; za takih dobrih ludi volo, katedrali z reli-
kir so eniga dobriga, pošteniga serca, le-tu dellu mi delamo, kvijami Kristusa,
Marije in Janeza
pisšemo Krstnika; slednje
od leta 1349 na
131 vsakih sedem
let vzamejo iz
relikviarija in
jih postavijo na
ogled med t. i.
velikim aachen-
skim romanjem
(zadnje tako je
bilo leta 2007).
