Page 99 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 99
sekundarne analize rezultatov
po drugi strani pogostost različnih dejavnosti branja na spletu pozitiv-
no povezana z dosežkom na testu bralne pismenosti: dijaki, ki se bolj po-
gosto ukvarjajo z branjem na spletu, imajo višje dosežke od tistih, ki se s
tem manj pogosto ukvarjajo.
Splošno stališče do šole in disciplina v razredu se v naši raziskavi ni-
sta izkazala kot pomembna napovednika dosežka na testu bralne pisme-
nosti.
Razprava
Na podlagi podatkov PISA 2009 ugotavljamo, da približno polovi-
co razlik v dosežkih slovenskih dijakov prvih letnikov srednješolskega
izobraževanja na testu bralne pismenosti pojasnijo razlike v izobraževal-
nih programih. V povprečju najvišje rezultate pri preizkusih bralne pi-
smenosti dosegajo dijaki, ki obiskujejo splošne gimnazije, najnižje pa di-
jaki v srednjih poklicnih šolah. Razlike med dijaki različnih izobraže-
valnih programov so velike. Pojavljajo se lahko zaradi samega učinka iz-
obraževalnega programa, ki se v obsegu in spoznavni zahtevnosti razli-
kuje med poklicnimi šolami, tehničnimi srednjimi programi, strokovni-
mi gimnazijami in splošnimi gimnazijami. Poleg tega v statističnih ana-
lizah ugotovljeni učinek izobraževalnega programa ne vključuje le mo-
rebitnega dejanskega učinka programa, temveč tudi selekcijo udeležen-
cev izobraževanja (npr. Pind idr., 2003) glede na njihove predhodne učne
dosežke. V splošne gimnazije se vpisujejo posamezniki, ki so bili ob kon-
cu osnovnega izobraževanja v povprečju najbolj učno uspešni, v poklicne
šole pa posamezniki z bistveno nižjimi preteklimi učnimi dosežki (glej
tudi Gaber idr., 2009).
V dvonivojskih modelih, s katerimi smo preverjali učinke posame-
znih napovednikov, vezanih na dijake in na vrsto izobraževalnega pro-
grama, se je pokazalo, da po vključitvi napovednikov v model približno
tretjina variance dosežkov dijakov ostane nepojasnjena. Od tega lahko
razmeroma majhen delež razlik (16 %) v dosežkih dijakov na področju
bralne pismenosti pri PISA 2009, ki pa praktično nikakor ni zanemar-
ljiv, pripišemo razlikam med šolami znotraj posameznih srednješolskih
izobraževalnih programov. Razlike v povprečnih dosežkih dijakov po-
sameznih šol bi se lahko pojavljale zaradi razlik med značilnostmi šol
znotraj istih programov, npr. v težnjah šol, da bi za vpis pridobile čim več
dijakov, v ravni pritiska staršev na šolo, da postavlja visoka učna merila
dijakom, v ravni avtonomnosti šole pri njenem upravljanju, številu dija-
kov na učitelja pri ustreznem predmetu, v ravni usposobljenosti in obre-
menjenosti učiteljev (OECD, 2007), v razlikah med šolami pri izbiri uč-
po drugi strani pogostost različnih dejavnosti branja na spletu pozitiv-
no povezana z dosežkom na testu bralne pismenosti: dijaki, ki se bolj po-
gosto ukvarjajo z branjem na spletu, imajo višje dosežke od tistih, ki se s
tem manj pogosto ukvarjajo.
Splošno stališče do šole in disciplina v razredu se v naši raziskavi ni-
sta izkazala kot pomembna napovednika dosežka na testu bralne pisme-
nosti.
Razprava
Na podlagi podatkov PISA 2009 ugotavljamo, da približno polovi-
co razlik v dosežkih slovenskih dijakov prvih letnikov srednješolskega
izobraževanja na testu bralne pismenosti pojasnijo razlike v izobraževal-
nih programih. V povprečju najvišje rezultate pri preizkusih bralne pi-
smenosti dosegajo dijaki, ki obiskujejo splošne gimnazije, najnižje pa di-
jaki v srednjih poklicnih šolah. Razlike med dijaki različnih izobraže-
valnih programov so velike. Pojavljajo se lahko zaradi samega učinka iz-
obraževalnega programa, ki se v obsegu in spoznavni zahtevnosti razli-
kuje med poklicnimi šolami, tehničnimi srednjimi programi, strokovni-
mi gimnazijami in splošnimi gimnazijami. Poleg tega v statističnih ana-
lizah ugotovljeni učinek izobraževalnega programa ne vključuje le mo-
rebitnega dejanskega učinka programa, temveč tudi selekcijo udeležen-
cev izobraževanja (npr. Pind idr., 2003) glede na njihove predhodne učne
dosežke. V splošne gimnazije se vpisujejo posamezniki, ki so bili ob kon-
cu osnovnega izobraževanja v povprečju najbolj učno uspešni, v poklicne
šole pa posamezniki z bistveno nižjimi preteklimi učnimi dosežki (glej
tudi Gaber idr., 2009).
V dvonivojskih modelih, s katerimi smo preverjali učinke posame-
znih napovednikov, vezanih na dijake in na vrsto izobraževalnega pro-
grama, se je pokazalo, da po vključitvi napovednikov v model približno
tretjina variance dosežkov dijakov ostane nepojasnjena. Od tega lahko
razmeroma majhen delež razlik (16 %) v dosežkih dijakov na področju
bralne pismenosti pri PISA 2009, ki pa praktično nikakor ni zanemar-
ljiv, pripišemo razlikam med šolami znotraj posameznih srednješolskih
izobraževalnih programov. Razlike v povprečnih dosežkih dijakov po-
sameznih šol bi se lahko pojavljale zaradi razlik med značilnostmi šol
znotraj istih programov, npr. v težnjah šol, da bi za vpis pridobile čim več
dijakov, v ravni pritiska staršev na šolo, da postavlja visoka učna merila
dijakom, v ravni avtonomnosti šole pri njenem upravljanju, številu dija-
kov na učitelja pri ustreznem predmetu, v ravni usposobljenosti in obre-
menjenosti učiteljev (OECD, 2007), v razlikah med šolami pri izbiri uč-
