Page 102 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 102
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
Zanimivi so tudi izsledki raziskave, ki jo je izvedla L. Gambrell (v Pe-
čjak in Gradišar, 2002). Osnovnošolske učence je spraševala o tem, kaj
v šolskem okolju je tisto, kar jih motivira pri branju. Kot najpomemb-
nejše motivacijske vplive so učenci navedli učitelja, in sicer v smislu do-
brega bralnega modela (učitelj tudi sam veliko bere, bere učencem, se o
vsebinah z njimi pogovarja itd.), razredno knjižnico (dostopnost gradi-
va), možnost izbire (kar povečuje učenčevo avtonomijo in neodvisnost
pri branju), pogovore in druženja, povezana s knjigami, prejšnje izku-
šnje, povezane s knjigami in vsebinami (mlade zanimajo znane, domače
knjige, saj spodbujajo vedoželjnost) ter bralne spodbude s strani učitelja.
Zraven pojma bralne motivacije pa se v strokovni literaturi pogosto
pojavlja tudi pojem bralna zavzetost oz. angažiranost (angl. reading en-
gagement). Guthrie in sodelavci (v Pečjak et al., 2006) opredeljujejo bral-
no zavzetega bralca kot notranje motiviranega, tistega, ki gradi in pove-
zuje znanje s pomočjo širjenja pojmov, uporabe kognitivnih strategij in
sodelovanja z drugimi. Tudi v raziskavi PISA 2009 v okviru bralne moti-
vacije govorimo o t. i. bralni zavzetosti, ki temelji na konceptu teorije sa-
modoločenosti (Ryan in Deci, 2000). Zavzet bralec je znotraj omenjene-
ga koncepta tisti, ki je notranje motiviran, tj. tisti, ki bere, ker ga branje
privlači, in ki ga tudi pozitivno vrednoti. Tak bralec nosi v sebi prepriča-
nja, cilje in vrednote, zaradi katerih se udejstvuje v različnih bralnih ak-
tivnostih in uspešno dosega zastavljene izobraževalne, poklicne, osebne
ter socialne cilje. Bralna zavzetost se znotraj koncepta raziskave PISA na-
naša na motivacijske in vedenjske vidike posameznikovega branja. Tako
vključuje interes za branje, avtonomijo pri branju in socialno interakci-
jo ter pogostost in raznovrstnost branja. Zavzetega bralca v tem pogledu
opredeljuje dobro izoblikovan interes za branje, raznovrstne teme branja
in tipi bralnega gradiva (interes za branje), zavzeti bralci berejo samoini-
ciativno in nadzorujejo svoj proces branja (avtonomnost), s pomočjo so-
cialnega okolja širijo svoje bralne kompetence in delijo svoje znanje in iz-
kušnje z drugimi (socialni vidik) ter berejo pogosto in posegajo po ra-
znovrstnih besedilih (bralno vedenje).
Dijaki, ki izkazujejo najnižjo stopnjo bralne zavzetosti, so znotraj
raziskave PISA opredeljeni kot tisti, ki berejo zelo malo zaradi lastnega
zadovoljstva in interesa, imajo ozek izbor besedil in niso motivirani za
samostojno branje ali branje v socialnem kontekstu. Nasprotno pa zelo
zavzeti bralci berejo raznovrstne tipe besedil, tako elektronskih kot ti-
skanih. Branju pa poleg tega, da ga vrednotijo pozitivno, pripisujejo tudi
pomembno vlogo pri svojih socialnih interakcijah.
Zanimivi so tudi izsledki raziskave, ki jo je izvedla L. Gambrell (v Pe-
čjak in Gradišar, 2002). Osnovnošolske učence je spraševala o tem, kaj
v šolskem okolju je tisto, kar jih motivira pri branju. Kot najpomemb-
nejše motivacijske vplive so učenci navedli učitelja, in sicer v smislu do-
brega bralnega modela (učitelj tudi sam veliko bere, bere učencem, se o
vsebinah z njimi pogovarja itd.), razredno knjižnico (dostopnost gradi-
va), možnost izbire (kar povečuje učenčevo avtonomijo in neodvisnost
pri branju), pogovore in druženja, povezana s knjigami, prejšnje izku-
šnje, povezane s knjigami in vsebinami (mlade zanimajo znane, domače
knjige, saj spodbujajo vedoželjnost) ter bralne spodbude s strani učitelja.
Zraven pojma bralne motivacije pa se v strokovni literaturi pogosto
pojavlja tudi pojem bralna zavzetost oz. angažiranost (angl. reading en-
gagement). Guthrie in sodelavci (v Pečjak et al., 2006) opredeljujejo bral-
no zavzetega bralca kot notranje motiviranega, tistega, ki gradi in pove-
zuje znanje s pomočjo širjenja pojmov, uporabe kognitivnih strategij in
sodelovanja z drugimi. Tudi v raziskavi PISA 2009 v okviru bralne moti-
vacije govorimo o t. i. bralni zavzetosti, ki temelji na konceptu teorije sa-
modoločenosti (Ryan in Deci, 2000). Zavzet bralec je znotraj omenjene-
ga koncepta tisti, ki je notranje motiviran, tj. tisti, ki bere, ker ga branje
privlači, in ki ga tudi pozitivno vrednoti. Tak bralec nosi v sebi prepriča-
nja, cilje in vrednote, zaradi katerih se udejstvuje v različnih bralnih ak-
tivnostih in uspešno dosega zastavljene izobraževalne, poklicne, osebne
ter socialne cilje. Bralna zavzetost se znotraj koncepta raziskave PISA na-
naša na motivacijske in vedenjske vidike posameznikovega branja. Tako
vključuje interes za branje, avtonomijo pri branju in socialno interakci-
jo ter pogostost in raznovrstnost branja. Zavzetega bralca v tem pogledu
opredeljuje dobro izoblikovan interes za branje, raznovrstne teme branja
in tipi bralnega gradiva (interes za branje), zavzeti bralci berejo samoini-
ciativno in nadzorujejo svoj proces branja (avtonomnost), s pomočjo so-
cialnega okolja širijo svoje bralne kompetence in delijo svoje znanje in iz-
kušnje z drugimi (socialni vidik) ter berejo pogosto in posegajo po ra-
znovrstnih besedilih (bralno vedenje).
Dijaki, ki izkazujejo najnižjo stopnjo bralne zavzetosti, so znotraj
raziskave PISA opredeljeni kot tisti, ki berejo zelo malo zaradi lastnega
zadovoljstva in interesa, imajo ozek izbor besedil in niso motivirani za
samostojno branje ali branje v socialnem kontekstu. Nasprotno pa zelo
zavzeti bralci berejo raznovrstne tipe besedil, tako elektronskih kot ti-
skanih. Branju pa poleg tega, da ga vrednotijo pozitivno, pripisujejo tudi
pomembno vlogo pri svojih socialnih interakcijah.
