Page 96 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 96
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
ličnih šolah), in približno 8 % z razlikami med dijaki znotraj šol, ki jih
lahko pojasnimo s preučevanimi individualnimi značilnostmi. Preosta-
la varianca dosežkov je nepojasnljiva z napovedniki, ki smo jih preučeva-
li. Približno 31 % totalne variance dosežkov izvira iz z napovedniki ne-
pojasnjenih razlik med dijaki znotraj šol, približno 6 % totalne variance
pa izvira iz nepojasnjenih razlik med šolami.
Z vsemi napovedniki lahko skupaj pojasnimo okrog 63 % totalne
variance dosežkov, se pravi skoraj dve tretjini. Z napovedniki ravni 2, tj.
z vrsto izobraževalnega programa, lahko skupno pojasnimo 52 % totalne
variance dosežkov dijakov, od tega je ves delež odmerjen na razlike med
šolami. Z napovedniki ravni 1 lahko nadalje pojasnimo skupno okrog
11 % totalne variance dosežkov, torej po priporočilih Cohena (1988) sre-
dnje velik delež. Ker lahko s temi napovedniki pojasnimo tudi majhen
delež totalne variance, ki se sicer odraža kot varianca na ravni 2 (razlike
med šolami; skupno 3 %), lahko predvidevamo, da se šole med seboj ne-
koliko razlikujejo tudi v povprečni ravni napovednikov ravni 1 (npr. v
socialnem položaju dijakov, ki jih obiskujejo, v povprečni ravni zanima-
nja za branje na šoli ipd.)
V Tabeli 21 so predstavljene ocene parametrov, ki odražajo glavne
učinke posameznih napovednikov. Posamezna vrednost koeficienta v
tabeli nam pove, za koliko točk bi se zvišal dosežek dijaka, če bi se zvi-
šala vrednost napovednika za eno enoto (pri WLE indeksih sprememba
za eno enoto pomeni spremembo za en standardni odklon), pri čemer bi
imeli vsi drugi napovedniki konstantno, povprečno vrednost.
V Tabeli 21 vidimo, da je vrsta izobraževalnega programa napove-
dnik, ki statistično pomembno pojasnjuje razlike v dosežkih dijakov pri
preizkusu bralne pismenosti. Dosežki dijakov v programih 1 do 3 se sta-
tistično pomembno razlikujejo od dosežkov dijakov programa 4 (sre-
dnjega poklicnega izobraževanja). Ker so razlike med programi v mode-
lu 1 večje od razlik v modelu 2, lahko rečemo, da vključitev napovedni-
kov ravni 1 v model 2 nekoliko zmanjša prispevek izobraževalnega pro-
grama k razlikam v dosežkih dijakov, torej ti napovedniki odvzamejo
nekaj pojasnjevalne moči izobraževalnemu programu. To nakazuje, da
se izobraževalni programi v teh napovednikih razlikujejo.
V analizah učinkov napovednikov na ravni dijakov se je izkazalo, da
bi dijaki, če bi kontrolirali vrednosti vseh ostalih napovednikov, v pov-
prečju dosegli za približno 15 točk nižji rezultat od dijakinj. Ta razlika je
statistično pomembna.
ličnih šolah), in približno 8 % z razlikami med dijaki znotraj šol, ki jih
lahko pojasnimo s preučevanimi individualnimi značilnostmi. Preosta-
la varianca dosežkov je nepojasnljiva z napovedniki, ki smo jih preučeva-
li. Približno 31 % totalne variance dosežkov izvira iz z napovedniki ne-
pojasnjenih razlik med dijaki znotraj šol, približno 6 % totalne variance
pa izvira iz nepojasnjenih razlik med šolami.
Z vsemi napovedniki lahko skupaj pojasnimo okrog 63 % totalne
variance dosežkov, se pravi skoraj dve tretjini. Z napovedniki ravni 2, tj.
z vrsto izobraževalnega programa, lahko skupno pojasnimo 52 % totalne
variance dosežkov dijakov, od tega je ves delež odmerjen na razlike med
šolami. Z napovedniki ravni 1 lahko nadalje pojasnimo skupno okrog
11 % totalne variance dosežkov, torej po priporočilih Cohena (1988) sre-
dnje velik delež. Ker lahko s temi napovedniki pojasnimo tudi majhen
delež totalne variance, ki se sicer odraža kot varianca na ravni 2 (razlike
med šolami; skupno 3 %), lahko predvidevamo, da se šole med seboj ne-
koliko razlikujejo tudi v povprečni ravni napovednikov ravni 1 (npr. v
socialnem položaju dijakov, ki jih obiskujejo, v povprečni ravni zanima-
nja za branje na šoli ipd.)
V Tabeli 21 so predstavljene ocene parametrov, ki odražajo glavne
učinke posameznih napovednikov. Posamezna vrednost koeficienta v
tabeli nam pove, za koliko točk bi se zvišal dosežek dijaka, če bi se zvi-
šala vrednost napovednika za eno enoto (pri WLE indeksih sprememba
za eno enoto pomeni spremembo za en standardni odklon), pri čemer bi
imeli vsi drugi napovedniki konstantno, povprečno vrednost.
V Tabeli 21 vidimo, da je vrsta izobraževalnega programa napove-
dnik, ki statistično pomembno pojasnjuje razlike v dosežkih dijakov pri
preizkusu bralne pismenosti. Dosežki dijakov v programih 1 do 3 se sta-
tistično pomembno razlikujejo od dosežkov dijakov programa 4 (sre-
dnjega poklicnega izobraževanja). Ker so razlike med programi v mode-
lu 1 večje od razlik v modelu 2, lahko rečemo, da vključitev napovedni-
kov ravni 1 v model 2 nekoliko zmanjša prispevek izobraževalnega pro-
grama k razlikam v dosežkih dijakov, torej ti napovedniki odvzamejo
nekaj pojasnjevalne moči izobraževalnemu programu. To nakazuje, da
se izobraževalni programi v teh napovednikih razlikujejo.
V analizah učinkov napovednikov na ravni dijakov se je izkazalo, da
bi dijaki, če bi kontrolirali vrednosti vseh ostalih napovednikov, v pov-
prečju dosegli za približno 15 točk nižji rezultat od dijakinj. Ta razlika je
statistično pomembna.
