Page 94 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 94
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
učinke napovednikov, ki so vezani na dijaka, na ravni šole pa učinek vr-
ste izobraževalnega programa. Vse napovednike na ravni dijaka smo cen-
trirali na njihovo skupno aritmetično sredino, napovednike na ravni šole
pa smo obravnavali necentrirane.
Za oceno učinkov posameznih napovednikov smo analizirali t. i. fi-
ksne učinke napovednikov, in sicer le njihove glavne učinke: predvide-
vali smo, da so variance dosežkov dijakov na različnih šolah enake in da
se med različnimi šolami tudi ne razlikujejo učinki posameznih napo-
vednikov (modeli, v katerih smo ocenjevali tudi parametre za vsako šolo
posebej, so temeljili na premajhnem številu šol in so rezultirali v nezane-
sljivih ocenah parametrov). Z modeli smo tako ocenjevali vrednost pre-
sečišča in učinkov posameznih spremenljivk. Kot odvisne spremenljivke
smo v model vnesli vseh pet verjetnih ocen dosežkov dijakov pri preizku-
su bralne pismenosti PISA 2009, program HLM pa je združil ocene pa-
rametrov na osnovi vsake izmed njih v skupno oceno. Za oceno statistik
smo uporabili algoritem največjega verjetja. Kot statistično pomembne
smo opredelili učinke, pri katerih je bila raven alfa napake nižja od 5 %.
Rezultati
Modeliranje dosežka na testu bralne pismenosti PISA 2009
V ničelnem modelu je varianca na ravni šole predstavljala 61,1 % to-
talne variance dosežkov dijakov na testu bralne pismenosti oz. 4530,82 /
(4530,82 + 2880,36) (glej Tabelo 20), medtem ko je varianca na ravni di-
jaka predstavljala 38,9 % totalne variance. To pomeni, da so razlike med
povprečnimi dosežki dijakov na različnih šolah zelo velike in predsta-
vljajo velik delež razlik med dijaki. Take razlike med šolami so podob-
ne tistim, ki smo jih v Sloveniji že v preteklosti odkrivali na različnih te-
stih pismenosti v raziskavah PISA (glej npr. Gaber et. al., 2009; Zupan-
čič in Podlesek, 2009a, b).
Razlike med šolami lahko v veliki meri pripišemo razlikam med iz-
obraževalnimi programi. V Tabeli 20 vidimo, kako zelo se je zmanjšala
nepojasnjena varianca na ravni šol potem, ko smo v model vključili spre-
menljivke, vezane na izobraževalni program. Zmanjšanje nepojasnjene
variance na ravni šol je bilo kar 85-odstotno (1 – 664,77 / 4529,00), kar
pomeni, da 85 % variance na ravni šol povzročajo razlike med izobraže-
valnimi programi, samo preostalih 15 % variance med šolami pa nastaja
zaradi nekih drugih dejavnikov. K variabilnosti dosežkov dijakov torej
ni prispevala le vrsta izobraževalnega programa, temveč so se glede do-
sežkov dijakov med seboj razlikovale tudi šole znotraj posameznih pro-
gramov.
učinke napovednikov, ki so vezani na dijaka, na ravni šole pa učinek vr-
ste izobraževalnega programa. Vse napovednike na ravni dijaka smo cen-
trirali na njihovo skupno aritmetično sredino, napovednike na ravni šole
pa smo obravnavali necentrirane.
Za oceno učinkov posameznih napovednikov smo analizirali t. i. fi-
ksne učinke napovednikov, in sicer le njihove glavne učinke: predvide-
vali smo, da so variance dosežkov dijakov na različnih šolah enake in da
se med različnimi šolami tudi ne razlikujejo učinki posameznih napo-
vednikov (modeli, v katerih smo ocenjevali tudi parametre za vsako šolo
posebej, so temeljili na premajhnem številu šol in so rezultirali v nezane-
sljivih ocenah parametrov). Z modeli smo tako ocenjevali vrednost pre-
sečišča in učinkov posameznih spremenljivk. Kot odvisne spremenljivke
smo v model vnesli vseh pet verjetnih ocen dosežkov dijakov pri preizku-
su bralne pismenosti PISA 2009, program HLM pa je združil ocene pa-
rametrov na osnovi vsake izmed njih v skupno oceno. Za oceno statistik
smo uporabili algoritem največjega verjetja. Kot statistično pomembne
smo opredelili učinke, pri katerih je bila raven alfa napake nižja od 5 %.
Rezultati
Modeliranje dosežka na testu bralne pismenosti PISA 2009
V ničelnem modelu je varianca na ravni šole predstavljala 61,1 % to-
talne variance dosežkov dijakov na testu bralne pismenosti oz. 4530,82 /
(4530,82 + 2880,36) (glej Tabelo 20), medtem ko je varianca na ravni di-
jaka predstavljala 38,9 % totalne variance. To pomeni, da so razlike med
povprečnimi dosežki dijakov na različnih šolah zelo velike in predsta-
vljajo velik delež razlik med dijaki. Take razlike med šolami so podob-
ne tistim, ki smo jih v Sloveniji že v preteklosti odkrivali na različnih te-
stih pismenosti v raziskavah PISA (glej npr. Gaber et. al., 2009; Zupan-
čič in Podlesek, 2009a, b).
Razlike med šolami lahko v veliki meri pripišemo razlikam med iz-
obraževalnimi programi. V Tabeli 20 vidimo, kako zelo se je zmanjšala
nepojasnjena varianca na ravni šol potem, ko smo v model vključili spre-
menljivke, vezane na izobraževalni program. Zmanjšanje nepojasnjene
variance na ravni šol je bilo kar 85-odstotno (1 – 664,77 / 4529,00), kar
pomeni, da 85 % variance na ravni šol povzročajo razlike med izobraže-
valnimi programi, samo preostalih 15 % variance med šolami pa nastaja
zaradi nekih drugih dejavnikov. K variabilnosti dosežkov dijakov torej
ni prispevala le vrsta izobraževalnega programa, temveč so se glede do-
sežkov dijakov med seboj razlikovale tudi šole znotraj posameznih pro-
gramov.
